V čem je Božja ljubezen

»Zakaj v tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi.« – 1. JAN. 5:3, EI-75

1. Kako lahko dokažemo ljubezen do Boga in kakšni bodo rezultati?

O OBVEZNOSTIH ljudi pri čaščenju Boga je Jezus dejal: »Jehovo, svojega Boga moraš ljubiti z vsem svojim srcem in vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Mat. 22:37, NS) Kako lahko dokažemo to ljubezen? Biblija odgovarja: »Zakaj v tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi.« (1. Jan. 5:3, EI) In kakšne dobre posledice občutijo tisti, ki tako ravnajo? Janez je dejal: »Kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu.« (1. Jan. 4:16b)

2. Samo koga lahko častimo?

² Če ljubimo Boga, ne bomo častili nobenega živega ali mrtvega stvarjenja, ampak samo Boga. (Luk. 4:7, 8) Apostol Peter niti angel nista hotela, da bi ju ljudje častili oziroma oboževali. (Ap. dela 10:25, 26; Raz. 22:8, 9) Tudi Jezus je pokazal, da njegovi materi Mariji ne bi smeli izkazovati nikakršne z oboževanjem povezane časti, kajti ta pripada samo Bogu. (Luk. 11:27, 28; Jan. 2:3, 4; Raz. 4:11) Kadar nekdo svoje čaščenje napačno usmerja, bo zašel v nasprotje z Božjimi zapovedmi, kajti »nihče ne more služiti dvema gospodarjema«. (Mat. 6:24)

Uporaba križa v religiji

3. Kako tako imenovano krščanstvo gleda na uporabo križa?

³ Tudi čaščenje neživih predmetov lahko privede do kršenja Božjih zapovedi. Med najbolj znane spada križ. Tako imenovani kristjani ga stoletja uporabljajo pri svojem čaščenju. Nova britanska enciklopedija o križu pravi, da je »glavni simbol krščanske religije«. V sodnem sporu v Grčiji je grška pravoslavna cerkev celo trdila, da tisti, ki zavračajo ‚sveti križ‘, niso kristjani. Ali pa je križ res krščanski simbol? Od kod izvira?

4., 5. a) Kaj v nekem slovarju piše o besedi stauros, ki je v slovenskih Biblijah prevedena s »križ«? b) Kje so pričeli uporabljati križ?

⁴ Naprava, na kateri je umrl Jezus, se omenja v biblijskih stavkih, na primer v evangeliju po Mateju 27:32 do 40. Tam je grška beseda stauros v vseh slovenskih prevodih prevedena s »križ«. Toda kaj je beseda stauros pomenila v prvem stoletju, ko so bili napisani Krščanski grški spisi? V Opisnem slovarju besed Nove zaveze (An Expository Dictionary of New Testament Words), avtorja W. E. Vineja piše: »Stauros ... prvenstveno pomeni pokončen steber ali kol. Nanj so bili pribiti na smrt obsojeni zločinci. Tako samostalnik [stauros] kot glagol stauroo, pritrditi na kol ali steber, se prvotno razlikuje od cerkvene oblike dvoprečnega križa. Poznejša oblika izvira iz starodavne Kaldeje in so jo v tej in sosednjih deželah, tudi v Egiptu, uporabljali kot simbol boga Tamuza (v obliki skrivnostnega Tau, začetne črke njegovega imena).«a

⁵ Vine nadaljuje: »Toda sredi 3. stoletja A[nno] D[omini] so cerkve bodisi odklonile ali pa izkrivile določene nauke krščanske vere. Da bi povečale veljavo odpadniškega cerkvenega sistema, so brez obnovitve vere v cerkve sprejeli pogane in jim dovolili, da so v precejšnji meri zadržali svoja poganska znamenja in simbole. Tako je bil kot simbol Kristusovega križa sprejet Tau ali T v svoji najpogostejši obliki – s prekrižanima letvama.«

6., 7. a) Odkod izvira beseda »križ« in zakaj njena uporaba v angleških (pa tudi slovenskih) Biblijah ni upravičena? b) Kako uporaba besede ksilon v Bibliji potrjuje, da je stauros bil pokončen kol?

⁶ The Companion Bible pod naslovom »Križ in križanje« pripominja: »Angleška beseda za ‚križ‘ [cross] je prevedena iz latinske besede crux; toda grška beseda stauros pomeni križ toliko kot beseda ‚palica‘ pomeni ‚bergla‘. Homer je besedo stauros uporabljal za navaden drog ali kol ali za en sam kos lesa. Tak pomen in uporabo te besede zasledimo pri vseh grških klasikih. Nikoli ne pomeni dveh prekrižanih kosov lesa ... Ničesar v grščini N[ove] z[aveze] ne opozarja na dva kosa lesa.«

⁷ Še ena grška beseda, ksilon, se v Bibliji uporablja za opisovanje naprave, na kateri je umrl Jezus. Ta beseda nam pomaga pojasniti, da je stauros bil pokončen kol brez prečne letve. Kot piše v The Companion Bible: »Beseda [ksilon] na splošno opisuje kos debla ali lesa, ki je bil posekan za kurjavo ali za kakšen drugačen namen ... Ker se je nazadnje omenjena beseda [ksilon] uporabljala za prej omenjeno besedo stauros, je razvidno, da je njun pomen povsem enak ... Od tod uporaba te besede [ksilon] ... v zvezi z načinom Gospodove usmrtitve in njeno prevajanje z ‚les‘ v Apostolskih delih 5:30; 10:39; 13:29; Pismu Galačanom 3:13; 1. Petrovem pismu 2:24 [prevod King James].« (Glej tudi slovenske prevode.)b

8. Kaj še drugi viri govorijo o križu in njegovem poreklu?

⁸ V francoskem Enciklopedijskem splošnem slovarju (Dixtionnaire Encyclopédique Universel) piše: »Dolgo časa smo mislili, da je bil križ kot verski simbol namenjen samo kristjanom. Sedaj vemo, da ni tako.« V knjigi Dvojna dediščina – Biblija in Britanski muzej (Dual Heritage — The Bible and the British Museum) piše: »Spoznanje, da v grščini Nove zaveze ni nobene besede za ‚križ‘, morda deluje na moč osupljivo. Beseda, ki se jo prevaja kot ‚križ‘, je vedno grška beseda [stauros], ki pomeni ‚steber‘ ali ‚pokončen kol‘. Križ v začetku ni bil simbol krščanstva; izvira iz Egipta in od Konstantina.« V Novi katoliški enciklopediji pa piše: »Uprispodabljanje Kristusove žrtvene smrti na Golgoti se ne pojavlja v likovni umetnosti prvih stoletij krščanstva. Prvi kristjani pod vplivom prepovedi Stare zaveze o izdelovanju rezanih likov, niso nikoli slikali naprave, na kateri je Gospod [umrl] ... Križ so pričeli slikati šele v Konstantinovem času.«

Konstantinov križ

9. Kakšno zvezo ima cesar Konstantin s križem?

⁹ Konstantin je bil rimski cesar, ki je 325. leta našega štetja sklical nikejski koncil in vplival, da so na njem sprejeli nebiblijski nauk, da je Kristus Bog. To je storil z namenom, da utrdi svoje cesarstvo, sestavljeno iz poganov in odpadlih kristjanov. O njem Nova britanska enciklopedija pravi: »Na večer pred Konstantinovo zmago nad Maksentijem 312. leta, se mu je prikazalo ‚nebeško znamenje‘ v obliki križa, in prepričan je bil, da je to božansko jamstvo za njegovo zmago.« V tem delu tudi piše, da je Konstantin nato pospeševal čaščenje križa.

10. Zakaj ni razumno niti biblijsko verovati, da sta Bog ali Kristus dala Konstantinu »znamenje« v obliki križa?

¹⁰ Toda ali je Bog dal znamenje poganskemu voditelju, ki ni spolnjeval Božje volje, in to pogansko znamenje? Jezus je rojake pokaral, ker so zahtevali znamenja. (Mat. 12:38–40) Poleg tega je ta poganski vladar z dobesednim orožjem prelival nedolžno kri, da bi dosegel politično premoč, s pomočjo političnih spletk pa je poskrbel, da so bili umorjeni njegovi sorodniki in znanci. Nasprotno pa je Jezus dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali.« (Jan. 18:36) Zato je Petru ukazal: »Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Mat. 26:52)

11. Kaj je Konstantina navedlo, da je spodbujal k uporabi križa?

¹¹ V knjigi Nenavadna preživetja (Strange Survivals) o Konstantinu in križu piše: »Nobenega dvoma ni, da je njegovo ravnanje bilo preračunano. Simbol, ki ga je vpeljal, je na eni strani razveselil kristjane in njihovo vojsko, na drugi pa [poganske] Galce ... Za slednje je to bil dokaz naklonjenosti njihovega sončnega božanstva«, boga sonca, ki so ga častili. Ne, Konstantinovo ‚nebeško znamenje‘ nima nič skupnega z Bogom ali Kristusom, ampak je prežeto s poganstvom.

Častiti morilsko orodje?

12., 13. Zaradi katerih dodatnih razlogov ne smemo častiti križa?

¹² Četudi zanemarimo dokaze in predpostavimo, da je Jezus bil usmrčen na križu, se vprašajmo: Ali bi križ morali častiti? Ne, kajti Jezus je bil, enako kot razbojnika ob njem, usmrčen kot zločinec, poleg tega pa ga je ta način usmrtitve predstavil v popolnoma napačni luči. Kristjani prvega stoletja ne bi sredstvo usmrtitve nikdar imeli za nekaj svetega. Častiti ga pa bi pomenilo, da poveličujemo napačno dejanje, ki je bilo na njem storjeno – Jezusovo usmrtitev.

¹³ Ali bi si naredil podobo usmrtitvenega sredstva, (na primer zanko ali električni stol ali puško strelskega voda), če bi tvojega najljubšega prijatelja ubili na osnovi lažnih obtožb? Ali bi nato to podobo poljubljal, pred njo prižigal sveče ali pa jo nosil okoli vratu kot svetinjico? To bi bilo nepojmljivo. Enako je s čaščenjem križa. Dejstvo, da je križ poganskega izvora, zadevo samo še poslabša.

14. Do kakšnega sklepa glede križa moramo priti ob pregledovanju posvetnih in biblijskih dokazov?

¹⁴ Čaščenje križa ni krščansko. S tem se ne izkazuje ljubezen, ampak prezir do Boga ali Kristusa. Kršijo se Božje zapovedi zoper malikovanje. S tem se pod krinko krščanstva poveličuje poganski simbol. (2. Mojz. 20:4, 5; Ps. 115:4–8; 1. Kor. 10:14) Če je poganski simbol za nas nekaj svetega, prestopamo naslednjo Božjo zapoved: »Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki! Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? ... ‚Nečistega se ne dotikajte.‘« (2. Kor. 6:14, 17)

Držimo se navdihnjene Besede

15. Zakaj moramo zavrniti izročila, ki nasprotujejo Božji besedi?

¹⁵ Cerkve pravijo, da so običaji kot je čaščenje križa, del »svetih izročil«. Toda kadar izročila nasprotujejo Božji Besedi, se tisti, ki ljubijo Boga, odrečejo izročilom. Tisto, kar res potrebujemo pri čistem čaščenju je že vključeno v Božjo besedo. Kot je Pavel pisal Timoteju: »Že od detinstva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Jezusa Kristusa dati modrost, ki vodi v zveličanje. Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (2. Tim. 3:15– 17, EI) Biblija nikjer ne pravi, da so za rešitev neobhodna izročila, ki nasprotujejo Božji besedi.

16. Kaj je Jezus judovskim verskim voditeljem dejal o njihovih izročilih?

¹⁶ Spor med Svetim pismom in izročili ni nov. V razdobju od dokončanja Hebrejskih spisov do Jezusovega prihoda so judovski verski voditelji dodali mnoga ustna izročila, ki so jih pozneje zapisali, čeprav niso bila navdihnjena od Boga. Ta izročila pogosto nasprotujejo Svetemu pismu. Zato je Jezus verskim voditeljem dejal: »Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zavoljo svojega izročila? ... Tako ste razvrednotili Božjo besedo zavoljo svojega izročila.« Nanje je mislil, ko je uporabil Božjo besedo in dejal: »Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.« (Mat. 15:1–6, 9 EI) Pri svojem poučevanju Jezus ni nikoli uporabljal navedkov iz takih izročil. Pozival se je na navdihnjeno, zapisano Božjo besedo. (Mat. 4:4–10; Mar. 12:10; Luk. 10:26)

17. Zakaj smo lahko prepričani, da je Biblija trdno sidro našega upanja?

¹⁷ Ko je šlo za ohranitev »besede življenja«, je Bog ni zaupal v negotove roke tistih, ki se navdušujejo nad verskimi izročili. (Fil. 2:16) Namesto tega je po svojem mogočnem svetem duhu navdihoval zapisovanje Biblije, da »imamo po tolažbi pisem upanje«. (Rim. 15:4) Če bi trdili, da je Biblija nedokončana in da se moramo zanašati tudi na nestanovitno mišljenje nepopolnih, nenavdihnjenih ljudi, bi zanikali Božjo moč. Seveda je vsemogočni, strah zbujajoči Stvarnik vesolja zmožen napisati knjigo! To je tudi storil, tako da imamo trdno sidro našega upanja in nismo odvisni od človeških izročil, ki ljudi navajajo h kršenju Božjih zapovedi. Zato Božja beseda pravi: »Ne prek tega, kar je pisano!« (1. Kor. 4:6, EI) Tisti, ki Boga resnično ljubijo, bodo ta nasvet upoštevali. (Glej tudi Pregovore 30:5, 6.)

»Spolnjujmo njegove zapovedi«

18. Katero zapoved moramo poslušati, če Boga resnično ljubimo?

¹⁸ »Zakaj v tem je Božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi,« piše v 1. Janezovem pismu 5:3 (EI). Verski voditelji vodijo svoje privržence nasprotno Božji besedi, ko te zapovedi razvodenijo ali pa jih prezirajo oziroma nadomeščajo z nasprotujočimi človeškimi izročili. Kot primer si oglejmo osnovno načelo krščanstva, ljubezen. Bila je pomemben del Jezusovega poučevanja. Dejal je: »Svojega bližnjega moraš ljubiti kakor samega sebe.« (Mat. 22:39, NS)

19. a) Kako pomembna je medsebojna ljubezen pravih kristjanov? b) V čem se je »nova zapoved« glede ljubezni, ki jo je dal Jezus, razlikovala od stare?

¹⁹ Kako pomembna je ta ljubezen do bližnjega? Jezus je učil, da se lahko prave kristjane prepozna po medsebojni ljubezni. Dejal je: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Jan. 13:34, 35) Zakon, ki je bil dan starodavnim Izraelcem, je res vključeval zapoved »ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe«. (3. Mojz. 19:18) Toda v Jezusovi zapovedi je bil nov izraz »kakor sem vas jaz ljubil«. To je krščanski ljubezni dalo večjo moč, saj mora kristjan, enako kot Jezus, biti pripravljen dati svoje življenje za sovernike.

20. Za katere ljudi zgodovinska poročila tega stoletja potrjujejo, da so bili resnično pokorni zapovedi ‚ljubite drug drugega‘?

²⁰ Tako se lahko danes prave Božje služabnike prepozna po neuničljivi, združevalni, mednarodni vezi ljubezni. Kdo v našem času dokazuje tako poslušnost Božji zapovedi o ljubezni? Kdo so tisti, ki so bili preganjani, zapirani, poslani v koncentracijska taborišča ali ubiti, ker niso hoteli z orožjem na sovernike – ali celo nevernike – iz drugih narodov? Iz poročil zgodovine našega stoletja je razvidno, da so tako ravnali samo Jehovine priče.

21. Kakšno je spričevalo cerkva tako imenovanega krščanstva glede zapovedi o ljubezni do bližnjega?

²¹ Po drugi strani pa so verstva tako imenovanega krščanstva stalno kršila Božje zapovedi o ljubezni. V vojnah, ki so potekale v tem stoletju, je duhovščina cerkva tako imenovanega krščanstva vodila svoje ljudstvo na bojišča, da bi se tam srečali z nasprotno stranjo in se med seboj morili, tako da je padlo na milijone žrtev. Protestanti so ubijali protestante, katoliki katolike, vsi pa so trdili, da so kristjani. Toda Božja beseda naznanja: »Če kdo pravi: ‚Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi. Od njega pa imamo to zapoved: Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata!« (1. Jan. 4:20, 21, EI)

22. Čigavi otroci so cerkve tako imenovanega krščanstva po pravilu iz 1. Janezovega pisma 3:10–12 in zakaj?

²² V Božji besedi je zapisano tudi tole: »Otroke Boga in otroke Hudiča pa prepoznate po tem: kdor ne ravna pravično in kdor ne ljubi svojega brata, ni od Boga. ... Ljubimo drug drugega! Ne kakor Kajn! Kajn je bil od Hudiča in je ubil svojega brata.« (1. Jan. 3:10–12, EI) Cerkve tako imenovanega krščanstva trdijo, da so Božji otroci, vendar to ne morejo biti, ker so tako zelo nepokorne Božjim zapovedim glede ljubezni in ‚ubijajo svoje brate‘. Lahko so samo otroci »Zlobnega«. Zato Božja beseda iskrene ljudi v teh verstvih spodbuja: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Raz. 18:4) Bog bo kmalu izvršil svojo obsodbo nad vsemi krivoverstvi. Tiste, ki se jih držijo, bo doletela enaka kazen. (Raz. 17:16) Toda, »kdor ... dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Jan 2:17)

Kako bi odgovoril

◻ Zakaj je slovenska beseda »križ« napačen prevod grške besede stauros?

◻ Od kod izvira čaščenje križa in zakaj bi ga morali zavrniti?

◻ Kakšne smernice nam je glede verskih izročil dal Jezus?

◻ Na osnovi katerih dokazov lahko prepoznamo tiste, ki so pokorni zapovedim glede ljubezni?

[Okvir/slike na strani 15]

POREKLO KRIŽA

Že davno pred krščansko dobo so križ kot verski simbol v različnih oblikah uporabljali domala povsod po svetu

Crux Ansata, locnati križ, so kot simbol prihodnjega življenja uporabljali Egipčani

Crux Quadrata je ponazarjal štiri elemente, iz katerih naj bi bilo vse ustvarjeno

Crux Gammata naj bi bil simbol ognja ali sonca, torej življenja

Latinski križ, ki je priljubljen v tako imenovanem krščanstvu

Ta križ je monogram prvih dveh grških črk besede »Kristus«

[Slika na strani 14]

Kristus je umrl na pokončnem kolu in ne na križu

[Sliki na straneh 16, 17]

»Trdijo, da Boga poznajo, a ga v dejanjih zanikajo.« (Tit 1:16, NS)

[Podčrtni opombi (samo v slovenščini)]