Je križ res simbol krščanstva?

RIMSKI cesar se je pripravljal na bitko in začutil potrebo po pomoči bogov. Kot pravi zgodba, je videl na nebu močno svetlobo v obliki križa in z njim besede: »S tem boš zmagal.« Sprejel je ta znak za znamenje svoje vojske in šel, da zmaga v nizu odločilnih bitk, kar je vodilo do tega, da je po 324. letu n. št. postal edini vladar rimskega imperija.

Junak te znane zgodbe je bil Konstantin Veliki. Od tistega časa dalje je rimska cerkev postala uradna religija cesarstva, rasel je njen ugled, širila se je in bila vse močnejša. Istočasno pa je križ postal uradni simbol cerkve — z njim so postopoma olepšali religiozne stavbe, postavljali so ga na vrhove hribov, na križiščih prometnih poti in na javnih trgih. Obeša se po zidovih domov in okoli vratu ga je nosilo in ga še nosi na milijone ljudi.

Raznolikost in izvor

Dejansko obstoja mnogo različnih oblik križa, nekaj jih lahko vidite na sliki. Cerkve danes največ uporabljajo latinski križ, ker se verjame, da je ta oblika križa bila izvršilno orodje na katerem je umrl Jezus Kristus mučeniške smrti. Čeprav se dobesedni križ često uporablja v mnogih religioznih obredih in ceremonijah, pa ljudje še drugače preprosto naredijo s prsti ali roko znamenje križa, ko se križajo.

Vendar sega uporaba križa kot verskega simbola mnogo dlje nazaj kot samo do časa Konstantina, zato je njegov izvor nekrščanski. Za primer nam je njegova uporaba v starodavni Indiji. Tam lahko v jami Elefanta vidimo križ nad glavo lika, ki pobija otroke. Na neki drugi risbi je bog Krišna predstavljen s šestimi rokami, od katerih tri držijo križ.

Ko so Španci zavzeli dele Amerike, so bili presenečeni nad najdbami religioznih križev na mnogih mestih. V svoji knjigi Curious Myths of the Middle Age (Nenavadni miti srednjega veka) piše avtor Baring-Gould: »V državi Oaxaca (Mehika) so Španci našli lesene križe, postavljene kot religiozna znamenja ... V Južni Ameriki jim je bil ta isti znak simboličen in svet. Globoko so ga spoštovali v Paragvaju. V Peruju so Inki častili križ narejen iz enega kosa jaspisa (poldrag kamen) ... Med Mujskaji v Kumani ... se je glede križa verovalo, da ima moč, ki izganja, odganja zle duhove; zato so novorojenčke postavljali pod to znamenje.«

Podobno so v drugih predelih Zemlje že od davnih časov častili križ in mu pripisovali skrivnostno moč. Cyclopaedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature (Ciklopedija biblijske, teološke in cerkvene literature) pripominja: »Znamenje križa je najdeno kot sveti simbol med raznimi starodavnimi narodi, katere se lahko glede tega imenuje ... privržence križa. ... Izgleda, da je simbol križa imel več različnih pomenov. Včasih pomeni Falus (uporabljan pri oboževanju spolnosti) planet Venero.«

Kako pa je bilo na začetku krščanske skupščine? Ali so ga tudi takrat uporabljali?

So prvi kristjani uporabljali križ?

Knjiga Records of Christianity (Zapisi krščanstva) odkriva, da križa niso uporabljali v zgodnjem krščanstvu: »Celo križ ni bil neposredno vključen v cerkveno dekoracijo. ... Zgodnejši simbol Kristusa je bila riba (drugo stoletje); na zgodnjih izklesanih grobnicah je predstavljen kot Dobri Pastir (tretje stoletje).« Prav tako piše J. Hall v svojem Dictionary of Subjects & Sitmbols in Art (Slovar predmetov in simbolov v umetnosti): »Po Konstantinovem priznanju krščanstva in še bolj od petega stoletja dalje so križ pričeli slikati na sarkofage (kamnite krste), svetilke, skrinjice in druge predmete.« (Debelejši tisk naš.) Sir E. A. Wallis Budge pa v knjigi Amulets and Talismans dodaja: »Vse do četrtega stoletja križ ni postal glavni emblem in simbol krščanstva.« Ne, nobenega zapisa ni, da bi se bil uporabljal med prvimi kristjani.

Zanimivo je, da križ, ki naj bi ga bil videl Konstantin na nebu in ga nato uporabil na svojem bojnem praporu, ni bil latinski križ temveč X in čez njega P, kar nekateri povezujejo s čaščenjem sonca (Konstantin je bil častilec sonca), drugi pa z monogramom prvih dveh črk besede »Kristus« v grščini. Od takrat so križ pogosto uporabljali, da bi dodali prizvok pravičnosti nekrščanskim vojaškim dejavnostim kot križarjem, medtem ko so mnoga nizkotna krvoločna dejanja storili prav »vojaki Križa«.

Kaj odkriva Biblija?

‚Toda,‘ boš rekel, ‚v moji Bibliji res piše, da je Kristus umrl na križu.‘ Da, dejansko mnogi biblijski prevodi uporabljajo besedo »križ«. Toda katero besedo so uporabili izvirni biblijski pisci? Dve grški besedi se uporabljata za sredstvo izvršitve obsodbe na kateri je umrl Kristus — staurós in xylon. V ugledni Strongovi konkordanci Biblije (Strong’s Exhaustive Concordance of the Bible) piše, da je osnovni pomen besede staurós »kol ali drog (steber)« in za xylon »hlod«, »drevo« ali »les«. The New Bible Dictionary (Novi biblijski slovar) pravi: »Grška beseda za ‚križ‘ (staurós, glagol stauróo) pomeni predvsem pokonci postavljen kol, drugoten pomen te besede kol pa je sredstvo za kaznovanje in usmrtitev.«

Latinska beseda uporabljena za sredstvo na katerem je umrl Kristus je bila crux, ta beseda pa je po mnenju Livija, znanega rimskega zgodovinarja prvega stoletja n. št. pomenila navaden kol. Cyclopaedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature pravi, da je crux simplex bil navaden kol ‚iz enega samega dela, brez prečnika (prečke, prečnega droga)‘«. (Glej diagram.)

V potrditev tega je v dodatku št. 162 h The Companio Bible napisano glede besede staurós, da ona »označuje pokonci postavljen kol, na katerega so pribijali kriminalce, da bi umrli. ... Nikoli ni pomenila dveh kosov lesa — prekrižanih v katerem koli naklonu, temveč vedno samo en kos lesa.« (Debelejši tisk njihov.) Dodatek zaključuje: »Tako imamo popoln dokaz, da je bil Gospod usmrčen na pokonci postavljenem (pokončnem) kolu in ne na dveh delih lesa, ki bi se kakorkoli križala.«

Zaradi tega, ker križ izvira iz starodavnega poganstva in zaradi dokazov, da Kristus ni bil pribit na običajen križ in da ga prvi kristjani niso uporabljali kot simbol, bo nekdo prišel do zaključka, da križ pravzaprav ni krščanski.

Kaj boš storil ti?

Da bi se odtrgali od ustaljene religiozne tradicije, ki izvira iz temne poganske starodavnosti, je potrebna hrabrost. Dober primer takšne ločitve je Novi Svet prevod Svetih Spisov, kjer se prevaja staurós kot »mučilni kol« in glagol stauróo kot »natakniti na kol« in ne s »križati«. Tako nima dragocena žrtev našega Gospoda in Rešitelja nobene povezave s poganstvom.

Kako bo to spoznanje vplivalo nate v zvezi s čaščenjem in raziskovanjem ali nošenjem križa ali glede križanja? Apostol Pavel je spodbudil kristjane naj »bežijo od malikovalstva«. (1. Korinčanom 10:14) Apostol Janez je dodal: »Varujte se malikov.« (1. Janez 5:21) Zato se bo nekdo, ki želi častiti Boga skrbno izogibal praznovernega zaupanja v idole iz »zlata in srebra, dela človeških rok«. (Psalm 115:4, 8, 11)

Dober zgled so dali Efežani, ki so, ko so slišali pričevanje apostola Pavla, spoznali, da stvari, ki so jih uporabljali niso bile v soglasju s pravim krščanstvom. Znosili so jih na kup in »jih sežgali vpričo vseh«. (Dejanja apostolov 19:18, 19) Navsezadnje, zakaj naj bi cenili in občudovali sredstvo na katerem naj bi bil umorjen Gospod Jezus Kristus?

[Slike na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Papeški križ

Latinski križ

Navaden križ ali kol

Grški križ

Križ Sv. Andreja

Keltski križ

Ankh ali egiptovski križ

Malteški križ

Tau

[Slika na strani 15]

Preprosti križ, kot ga je narisal v svoj knjigi De Cruce Libri Tres rimskokatoliški učenjak Justus Lipsij