Čaščenje satana v našem času

SATAN nedvomno želi, da bi ga ljudje častili. Ko je preskušal Jezusa, mu je ponudil veliko nagrado pod enim samim pogojem: »Če padeš predme in me počastiš.« (Matej 4:9, JP) Jezus je to seveda odklonil, toda vsi ljudje še zdaleč ne sledijo njegovemu zgledu. Čaščenje satana je v današnjem sodobnem svetu namreč zelo razširjeno.

Na primer, v kanadskem časopisu The Calgary Herald je izšla serija člankov z naslovom »Satanovi učenci«. V časopisu je bilo navedeno naslednje poročilo nekega policijskega preiskovalca: »Raziskave kažejo, da čaščenje satana ni omejeno le na neko posebno družbeno skupino. Raziskava policije iz Calgarya in Kanadske kraljeve konjiške policije je odkrila, da samo v Calgaryu deluje okoli 5000 častilcev satana.«

Ostala časopisna poročila odkrivajo, da v Združenih državah Amerike in Evropi prihajajo na površje razne nove oblike čaščenja satana. Celo policija se je pričela zanimati za te pojave. Zakaj? Ker mnogokrat ugotovijo povezanost med zločini in kultom satana. Pred kratkim je nek policijski detektiv izjavil: »Opraviti imamo z religijo, v katero so njeni pripadniki enako prepričani, kot so drugi v krščanstvo, judovstvo ali islam. Odkrivamo zločine, ki niso bili storjeni iz zločinskih, ampak verskih pobud.«

Znan primer takšnih zločinov so umori, ki jih je leta 1969 v Kaliforniji storil Mansonov klan. Po mnenju profesorja zgodovine Jeffreya Russella, je »Manson trdil, da je hkrati Kristus in satan. ... Mansonov privrženec Tex Watson je potem, ko je umoril Sharon Tate, dejal:‚Jaz sem hudič; tu sem zato, da izvršim hudičevo delo.‘« Toda satanizem ni vedno tako očiten, kot je bil v tem primeru.

Čarovništvo, spiritizem in vedeževanje

Čaščenje satana ni omejeno le na neposredno čaščenje satana po imenu. Apostol Pavel je opozarjal: »Kar žrtvujejo narodi, žrtvujejo demonom.« (1. Korinčanom 10:20, NS) Čaščenje demonov je v resnici isto kot čaščenje satana, saj je satan označen kot »vladar demonov«. (Marko 3:22, NS) Katere postopke »narodov« pa bi lahko označili kot čaščenje demonov oziroma satana? Nekaj takšnih primerov zasledimo v naslednjih besedah, ki jih je Bog namenil Izraelcem: »Naj ne bo med vami nikogar, ki ... vedežuje ali tolmači znamenja ali vražari ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve. Zakaj gnusoba je Jehovi, kdorkoli dela kaj takega.« (5. Mojzesova 18: 10—12)

Tako smo posvarjeni pred krvnimi daritvami in povezovanjem z duhovi, kot to počnejo vudu duhovniki v Braziliji ali houngani in mambosi na Haitiju. Enako opozorilo velja za slične običaje, imenovane Santerio, s katerimi se ukvarjajo nekateri Kubanci, ki so se naselili v ZDA. Podobno smo posvarjeni pred vedeževalci, ki trdijo, da govorijo z dušami umrlih in s tem strašijo živeče. (Primerjaj 1. Samuelova 28:3—20.)

V mnogih delih Afrike je čarovništvo nekaj vsakdanjega. Tako uživajo južnoafriški vrači velik ugled in ljudje jih jemljejo zelo resno. Pred kratkim so časopisi poročali, kako je drhal sežgala žive ljudi, ki so jih obtožili, da so povzročili bliskanje in strele, ki naj bi zadele sovaščane! Krajevni vrači so nedolžne ljudi obtožili za ta »nenaravna« početja, jih nato privezali k drevesu ter jih sežgali. Takšno verovanje v vedeževanje ali magijo je prav tako čaščenje demonov.

Čarovništvo pa ni omejeno le na Afriko. Leta 1985 je Okrožno sodišče vzhodnega okrožja Virginie dovolilo Herbertu D. Dettmerju, ki je v nekem popravnem domu v Virginiji (ZDA) prestajal zaporno kazen, da si lahko priskrbi oblačila in predmete, ki jih potrebuje pri svojem čaščenju v zaporu. Kateri religiji je pripadal? V zapisniku z glavne obravnave piše, da pripada »cerkvi Wicca« [ime izhaja iz angleške besede witcheraft, pomeni pa čarovništvo]. Dettmer je torej imel zakonsko pravico, da pri svojem čaščenju uporablja žveplo, morsko sol oziroma sol, ki ne vsebuje joda, sveče, kadilnico, budilko in belo ogrinjalo.

Na osnovi vseh teh pokazateljev lahko ugotovimo, da je v zahodnih državah čarovništvo zelo razširjeno. Britanski časopis Manchester Guardian Weekly je poročal: »Pred petimi leti je bilo po nekaterih ocenah v Veliki Britaniji 60 000 čarovnikov; danes [1985] pa nekateri čarovniki ugotavljajo, da se je njihovo število povzpelo na 80 000. ‚Predication‘, astrološki in okultistični mesečnik izhaja v nakladi 32 000 izvodov.«

Satanizem in glasba

Profesor Russell v svoji knjigi Mefistopheles — The Devil in Modern Worlld usmerja pozornost še na neko področje, ki služi podpiranju satanovih namer. Profesor piše: »Ob koncu sedemdesetih let je očiten satanizem sicer naglo izginil, toda elementi satanske kulture so se obdržali do osemdesetih let v tako imenovani »heavy metal« rock glasbi, za katero so značilni občasno klicanje satanovega imena in znatno upoštevanje satanskih vrednot, kot so krutost, mamila, ostudnost, depresije, razuzdanost, nasilje, hrup in zmešnjava ter otožnost.« (Podčrtano od nas.)

Glasbeniki, ki v svojo glasbo vnašajo elemente satanizma tega morda ne jemljejo resno. Morda jim je le do tega, da bi ljudi šokirali in pri njih zbudili pozornost. Toda na nekatere labilne osebe je to učinkovalo negativno. Profesor Russell piše, da »stalno polresno propagiranje zla razdiralno deluje na nespameten ali nezdrav um. Rezultat tega je poplava grozovitih, sprijenih zločinov, med drugim tudi spolno zlorabljanje otrok in pohabljanje živali.«

V New Yorku se je pred kratkim zgodil pretresljiv zločin. Časopisi so pisali, da je nek štirinajstletni fant, ki je bil obseden s satanom, zabodel svojo mater in nato napravil samomor. Po pisanju revije Maclean’s, je nek kanadski zakonski svetovalec povedal, da vedno več mladostnikov, ki so zabredli v težave priznava, da »častijo satana, pogosto pa tudi uživajo mamila in poslušajo bolj nasilno različico ‚heavy metal‘ glasbe.«

Ne le modna norost

Modna norost, ki pravkar preplavlja ZDA, se imenuje channeling. Ljudje pogosto plačajo več sto dolarjev, da bi lahko prisostvovali seansam, na katerih nek »channel« [dobesedno »kanal«, »posrednik«] oziroma medij [navadno ženska] trdi, da se lahko poveže z duhom osebe, ki je umrla pred mnogimi leti. časopisi poročajo, da seanse takšnih medijev »preko satelita redno prenašajo več tisoč ljudem v šestih mestih«. Ta pojav jasno odraža neposlušnost biblijski zapovedi, naj se varujemo spiritističnih medijev in poklicnih napovedovalcev bodočnosti oziroma vedeževalcev. Potemtakem je to način čaščenja, ki ga lahko označimo kot čaščenje demonov. Tako kot vsaka oblika spiritizma, tudi ta temelji na satanovi laži, da je človeška duša neumrljiva. (Pregovori 9:5; Ezekijel 18:4, 20)

Hudičev vpliv v svetu, polnem sovraštva

Zaradi grozljive situacije, v kateri se nahaja človeštvo v našem 20. stoletju, se sprašujemo ali ne sega satanov vpliv še dlje. Profesor Russell govori tudi o tem: »Čeprav atomski arzenali po, nekaterih ocenah zadoščajo, da bi bil vsak na zemlji živeči vretenčar uničen sedemdesetkrat, se v svoji trmoglavosti še vedno pripravljamo na vojno, od katere ne bi imel koristi noben posameznik, narod ali ideologija, ampak bi milijarde ljudi pahnila v strašno smrt. Katera moč nas sili, da hodimo po tej poti, ki postaja iz dneva v dan nevarnejša? Komu bi koristilo uničenje našega planeta z atomskim orožjem? Samo sili, ki že od nekdaj želi z brezmejno grozovitostjo in zlobnostjo izsiliti uničenje vesolja.«

Kdo ali kaj je ta sila? Profesor Russell sam odgovori z naslednjimi besedami: »Hudiča predstavljajo kot duha, ki želi z vsemi razpoložljivimi močmi uničiti Božje vesolje. Ali ne bi bilo mogoče, da je sila, ki nas žene v proizvodnjo atomskega orožja nekdo, ki si je že vseskozi prizadeval zanikati svoj obstoj? V sedanji krizi, doslej najbolj zastrašujoči za naš planet, nikakor ne bi smeli prezreti te možnosti.« Kristjanom se ta možnost gotovo ne zdi nepomembna! Sam Jezus je prikazal, kako močan vpliv ima satan na ta svet, ko ga je označil za »vladarja tega sveta«. (Janez 12:31, NS) Biblijska knjiga Razodetje opisuje sedanje satanovo razpoloženje in piše, da je »zelo jezen, ker ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:12) V isti knjigi tudi piše, da satan v današnjem času za dosego svojih ciljev uporablja demonsko propagando, da bi vladarje tega sveta »zbral na vojsko velikega dne Boga Vsemogočnega«. (Razodetje 16:14) V kolikor želimo razumeti, zakaj je človeštvo ubralo sedanjo pogubno pot, ki vodi v samouničenje, ne smemo prezreti vpliva satana hudiča.

Apostol Pavel je satana imenoval »knez oblasti v zraku, duh, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine« in »bog tega sveta«. (Efežanom 2:2; 2. Korinčanom 4:4) Zato ni nič čudnega, da se mnogi sprašujejo ali grozovitosti naše »prosvetljene« dobe — obe svetovni vojni, genocid v Evropi in Kampučiji, politično pogojena lakota v Afriki, ves svet obsegajoča nepremostljiva verska in rasna nasprotja, sovraštvo, ubijanje, načrtno mučenje kot tudi zločinsko uničevanje ljudi s pomočjo mamil, če jih naštejemo le nekaj — niso del celovitega načrta neke vplivne hudobne sile, ki si močno prizadeva, da bi ljudi odvedla od Boga in morda celo v samouničenje?

Kdo je torej satan? Kaj dejansko namerava? Kaj lahko kot posamezniki storimo v zvezi s tem? Vabimo vas, da preberete razpravo o teh vprašanjih v naslednjih dveh člankih.

[Slika na strani 6]

Božji narod se varuje satanske glasbe in išče zdravo razvedrilo