Razkrinkanje kače

»Zgodilo se je nekega dne, da so prišli sinovi Božji in stopili pred Jehovo: tudi satan je prišel med njimi.« — JOB 1:6, EI.

1. a) Od kod izvira ime satan in kaj pomeni? b) Kolikokrat se beseda »satan« pojavi v Bibliji in kakšna vprašanja se postavljajo?

OD kod izvira ime satan? Kaj pomeni? V okviru Biblije je sestavljeno iz treh hebrejskih črk (sin, tet in nun). Skupaj s samoglasniki te črke tvorijo besedo »satan«, kar po mnenju poznavalca slovstva Edwarda Langtona »izvira iz korena, ki pomeni ‚nasprotovati‘ ali ‚biti oziroma delovati kot nasprotnik‘«. (Primerjaj 1. Petrov 5:8.) Čeprav se ime satan v Bibliji pojavlja več kot 50 krat, pa se v Hebrejskih spisih pojavi le 18 krat in sicer samo v knjigah 1. Letopisi, Job in Zaharija. Zato se postavlja vprašanje: Kdaj se je človek pričel zavedati satanovega upora in njegove dejavnosti? Kdaj je satan prvič jasno razkrit v Hebrejskih spisih?

2. Na katero vprašanje ni bilo odgovorjeno takoj po uporu Adama in Eve?

² Biblija s preprostimi, vendar določnimi izrazi pojasnjuje, kako sta se na zemlji pojavila greh in upor v rajskem vrtu, ki je nekdaj bil na Bližnjem vzhodu. (Glej 1. Mojzesova 2. in 3. poglavje.) Tisti, ki je Adama in Evo navedel k uporu, je bil sicer označen kot kača, vendar takrat niso dani nobeni namigi glede tega, čigava moč in inteligenca je v resnici stala za besedami, ki jih je izgovarjala kača. Kljub temu pa je Adam imel veliko časa, da je lahko razmišljal o dogodkih v Edenu, ki so pripeljali do tega, da je bil izgnan iz rajskega vrta. (1. Mojzesova 3:17, 18, 23; 5:5)

3. Kako je Adam grešil, čeprav ni bil prevaran in kakšne posledice je to imelo za človeštvo?

³ Adam je očitno vedel, da živali ne morejo govoriti na osnovi človeške inteligence. Prav tako je vedel, da Bog vse do Evine skušnjave ni nikoli govoril z njim preko živali. Kdo je torej nagovoril njegovo ženo k neposlušnosti do Boga? Pavel pravi, da Adam za razliko od žene, ki je bila povsem prevarana, ni bil prevaran. (1. Mojzesova 3:11—13, 17; 1. Timoteju 2:14) Morda je Adam mislil, da je neko nevidno stvarjenje ponudilo nadomestilo za poslušnost Bogu. Čeprav sam ni prišel v stik s kačo, se je vseeno odločil, da bo skupaj s svojo ženo ravnal neposlušno. Adamova prostovoljna in namerna neposlušnost je uničila življenjski vzorec popolnosti, prinesla nevšečnosti povezane z grehom in vodila do napovedane smrtne obsodbe. Tako je satan, ki se je skrival za kačo, postal prvi ubijalec. (Janez 8:44; Rimljanom 5:12, 14)

4., 5. a) Kakšna preroška obsodba je bila izrečena kači? b) Katere uganke so bile povezane s to prerokbo?

⁴ Upor v Edenu je pripeljal do tega, da je Bog izrekel preroško obsodbo. Ta je vključevala »sveto skrivnost« in miniti bo moralo na tisoče let preden bo popolnoma razkrita. Bog je kači dejal: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (Efežanom 5:32; 1. Mojzesova 3:15)

⁵ Ta pomembna prerokba je polna ugank. Na koga se pravzaprav misli z »ženo«? Je to bila Eva ali pa simbolična žena, ki je pomembnejša od Eve? Kaj je mišljeno s ‚semenom žene‘ in kaj s ‚semenom kače‘? In kdo je v resnici bila kača, katere seme bo v sovraštvu s semenom žene? Kot bomo kmalu videli, se je Jehova očitno odločil, da bodo ta vprašanja povsem pojasnjena ob času, ki ga je sam določil. (Primerjaj Danijel 12:4 in Kološanom 1:25, 26.)

Nadaljnji dokaz upora v nebesih

6. Kakšno znamenje upora v nebesih je bilo opaziti malo pred potopom?

⁶ V teku biblijske zgodovine je bil razkrit nadaljnji upor med življenjskimi oblikami, ki so višje od človeka in sicer malo pred potopom, kakšnih 1530 let po tem, ko je človek zapadel grehu. Biblijsko poročilo pravi, da so »videli sinovi Božji hčere človeške, da so lepe, in so si jemali od vsakršnih žene, katerekoli so si izbrali«. Hibridnia potomci teh nenaravnih odnosov so bili znani kot »nefilimi«, »junaki, ki so bili v starodavnem času možje preslavni«. (1. Mojzesova 6:1—4; primerjaj Job 1:6, da bi lahko prepoznal »sinove pravega Boga«.) Kakšnih 2400 let pozneje je Juda na kratko omenil te dogodke, ko je zapisal: »Tudi angele, ki [so] ... zapustili svoje bivališče, hrani večno vklenjene v temi za sodbo velikega dne.« (Juda 6 JP; 2. Petrov 2:4, 5)

7. Česa kljub človekovi hudobnosti v zgodovinskih knjigah Biblije ne najdemo?

⁷ V tistem času pred potopom je bila »hudobija na zemlji velika in ... vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno.« Kljub temu pa v navdihnjeni 1. Mojzesovi knjigi ne piše, da je satan tisti močan vpliv izza upora angelov in človekove hudobnosti. (1. Mojzesova 6:5, EI) Pa vendar kljub svojemu lastnemu priznanju, da se je ‚potikal po zemlji in se sprehajal po njej‘, satan v navdihnjenih biblijskih knjigah kot so Sodniki, Samuelovi knjigi in knjigi Kraljev, ni nikoli označen kot nevidna sila, ki bi stala izza dogodkov, ki so se zvrstili v zgodovini narodov Izraela in Jude, ki so se stalno vdajali malikovalstvu in lažnemu čaščenju. (Job 1:7, EI; 2:2)

8. Ali se je Job v začetku zavedal, kakšno vlogo ima satan pri njegovem trpljenju? Kako to vemo?

⁸ Celo če pregledamo pomembno poročilo o Jobu in njegovih preskušnjah, lahko ugotovimo, da Job svojih preskušenj ni nikoli pripisoval nasprotniku satanu. Očitno se takrat ni zavedal spornega vprašanja, ki je bilo povezano z njegovim obnašanjem. (Job 1:6—12) Ni se zavedal, da je stisko izzval satan, ko je podvomil v Jobovo neoporečnost do Jehove. Zato je Job, ko ga je njegova žena pograjala z besedami: »Ali še vedno vztrajaš pri svoji neoporečnosti? Prekolni Boga in umri!«, preprosto odgovoril: »Ali naj bi od Boga sprejemali samo dobro, hudega pa naj ne bi sprejeli?« Ne da bi vedel, od kod dejansko prihajajo njegove preskušnje, je nanje očitno gledal, kot da prihajajo od Boga in jih je kot take treba tudi sprejeti. Tako je to bila zelo težka preizkušnja Jobove neoporečnosti. (Job 1:21; 2:9, 10, NS)

9. Kakšno razumno vprašanje si lahko postavimo glede Mojzesa?

⁹ Ob tem pa se porajajo vprašanja. Zakaj ni Mojzes v nobeni izmed svojih petih knjig [Pentatevhu], ki jih je sam napisal, omenil satana po imenu, če je, kot smo prepričani, napisal tudi Jobovo knjigo in je torej vedel, da se je satan potikal v bližini zemlje? Da, zakaj se satan v Hebrejskih spisih tako malo omenja?b

Delno razgaljenje satana

10. Kako to, da je bil satan v Hebrejskih spisih le delno razkrit?

¹⁰ Čeprav je ožigosal dejavnosti, ki so jih navdihovali demoni, pa je Jehova v svoji modrosti očitno imel dobre razloge, ko je poskrbel, da je bil njegov nasprotnik satan v Hebrejskih spisih le delno razgaljen. (3. Mojzesova 17:7; 5. Mojzesova 18:10—13; 32:16, 17; 2. Letopisi 11:15) Torej, čeprav so hebrejski pisci imeli nekaj spoznanja o satanu in njegovi vlogi pri uporu v nebesih, pa so bili navdihnjeni le, da razčlenijo in razgalijo grehe Božjega ljudstva in narodov, ki so jih obdajali in opozorijo na njihovo brezbožnost. (2. Mojzesova 20:1—17; 5. Mojzesova 18:9—13) Satanovo ime se redko omenja.

11., 12. Kako vemo, da pisci Hebrejskih spisov niso bili v nevednosti glede satana in njegovega vpliva?

¹¹ Glede na dogodke v Edenu, ponižanje »sinov pravega Boga« in poročila v knjigi o Jobu, navdihnjeni hebrejski pisci Biblije niso bili v nevednosti glede zlobnega, nadnaravnega vpliva satana. Prerok Zaharija, ki je pisal koncem šestega stoletja pred našim štetjem, je imel vizijo o velikem duhovniku Jozuetu in »ob njegovi desnici je stal satan, da bi mu nasprotoval. Nato je Jehovin angel dejal satanu: ‚Jehova naj te pokara, satan, da, Jehova naj te pokara.‘« (Zaharija 3:1, 2, NS) Tudi pisar Ezra, ki je v petem stoletju pred našim štetjem zapisoval zgodovino Izraela in Jude, je dejal, da se je »satan dvignil zoper Izraelce in izpodbodel Davida, da je preštel Izraela«. (1. Letopisi 21:1, EI)

¹² Tako je za časa Zaharija sveti duh dopustil, da se v Svetem pismu nekoliko osvetli satanova vloga. Toda preteči je moralo pet stoletij, da bi bilo to zlobno stvarjenje v Božji besedi povsem razgaljeno. Kako si lahko na osnovi Biblije razlagamo, zakaj je bilo potrebno toliko časa, da bi bil satan popolnoma razgaljen?

Ključ za rešitev uganke

13.–15. a) Kateri osnovni resnici predstavljata ključ; ki nam pomaga razumeti, zakaj je bil satan v Hebrejskih spisih le delno razkrit? b) Kako je bil satan razkrit s prihodom Jezusa Kristusa?

¹³ Kristjan, ki veruje v Božjo besedo, osnovnega ključa za odgovor na ta in prej postavljena vprašanja ne bo našel v vzvišenem presojanju, kot da je Biblija zgolj literarna mojstrovina, zgolj izdelek človeških genijev. Ključ najdemo v dveh osnovnih biblijskih resnicah. Prvo je zapisal kralj Salomon: »Pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.« (Pregovori 4:18; primerjaj Danijel 12:4; 2. Petrov 1:19—21.) Resnica se v Božji besedi postopno razodeva v skladu s časom, ki ga določi Bog in v skladu s potrebami in sposobnostjo njegovih služabnikov, da sprejmejo takšno resnico. (Janez 16:12, 13; primerjaj 6:48—69.)

¹⁴ Druga osnovna resnica izhaja iz besed, ki jih je apostol Pavel pisal krščanskemu učencu Timoteju: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje,... da bi bil človek popoln in primeren za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17, JP) Božji sin Jezus bo razgalil satana in to bo zapisano v Svetem pismu, kar bo krščanski skupščini omogočilo, da se bo trdno upirala satanu in podpirala Jehovino suverenost. (Janez 12:28—31; 14:30]

¹⁵ Na tej osnovi je bila uganka iz 1. Mojzesove 3:15 počasi razkrita. Pod vodstvom Božjega svetega duha ali delujoče moči, Hebrejski spisi usmerjajo pramene svetlobe na prihod Mesije ali Semena. (Izaija 9:6, 7; 53:1—12) Vzporedno s tem so s šibkimi prameni svetlobe osvetlili tudi vlogo satana kot Božjega nasprotnika in sovražnika človeštva. Toda šele z Jezusovim prihodom je bil povsem razkrit, ko je hrupno in neposredno nastopil proti obljubljenemu Semenu, Jezusu Kristusu. Med razvojem dogodkov v 1. stoletju krščanske dobe je bila v krščanskih grških spisih pojasnjena vloga »žene« Jehovine duhovne nebeške organizacije in vloga Semena, Jezusa Kristusa. Istočasno pa je bila bolj razkrita tudi vloga satana, »stare kače«. (Razodetje 12:1—9; Matej 4:1—11; Galačanom 3:16; 4:26)

Razkrita sveta skrivnost

16., 17. Kaj vse vključuje »Kristusova sveta skrivnost«?

¹⁶ Apostol Pavel je obširno pisal o »Kristusovi sveti skrivnosti«. (Efežanom 3:2—4, NS; Rimljanom 11:25; 16:25) Ta sveta skrivnost je povezana s pravim »semenom«, ki bo nazadnje zdrobilo staro kačo satana hudiča. (Razodetje 20:1—3, 10) K tej skrivnosti spada dejstvo, da je Jezus bil prvi in glavni član tega »semena«, vendar se mu bodo pridružili tudi drugi, »sodediči«, najprej izmed Judov, nato izmed Samarijanov in potem izmed poganov, da bi dopolnili število tega »semena«. (Rimljanom 8:17; Galačanom 3:16, 19, 26—29; Razodetje 7:4; 4:1)

¹⁷ Pavel pojasnjuje: »Bog [to skrivnost] ni oznanil ljudem prejšnjih rodov, kakor jo je zdaj po duhu razodel svojim svetim apostolom in prerokom.« Za kakšno skrivnost gre? »Po njej naj bi pogani postali sodediči, soudje in soudeleženci obljube v Kristusu Jezusu, in sicer po evangeliju.« (Efežanom 3:5, 6, JP; Kološanom 1:25—27)

18. a) Kako je Pavel prikazal, da je bil potreben čas, da bi se odkril pomen »svete skrivnosti«? b) Kako bo to odkritje vplivalo na naše spoznanje o »stari kači«?

¹⁸ Na Pavla je močan vtis naredilo to, da bodo lahko vsi ljudje oznanjali ‚dobro vest o nedoumljivem Kristusovem bogastvu in ljudi seznanjali s tem, kako je bila podeljena sveta skrivnost, ki je bila od nedoločne preteklosti v Bogu, ki je vse ustvaril‘ (NS). Ali kot je to povedal Kološanom: »Sveta skrivnost je bila skrita preteklim sestavom stvari in minulim rodovom. Sedaj pa se je razodela njegovim svetim.« Če je bila končno razodeta sveta skrivnost o »semenu«, bi bilo razumno pričakovati, da je bil popolnoma razkrinkan tudi veliki nasprotnik, »stara kača«. Jehova se očitno ni odločil, da bo spor s satanom privedel do vrhunca pred prihodom Mesije. In kdo bi lahko bolje od Semena, samega Jezusa Kristusa, razkrinkal satana? (Efežanom 3:8, 9; Kološanom 1:26, NS)

Jezus razgali nasprotnika

19. Kako je Jezus razgalil nasprotnika?

¹⁹ Kmalu po začetku svoje službe je Jezus odločno zavrnil skušnjavca z besedami: »Izgini satan! Kajti pisano je: ‚Jehovo, svojega Boga moraš častiti in samo njemu moraš služiti v sveti šlužbi.‘« (Matej 4:3, 10, NS) Ob neki drugi priložnosti je Jezus razgalil svoje morilsko raspoložene religiozne sovražnike, ki so ga nameravali umoriti, ko je ožigosal tistega, ki jih je k temu spodbujal in ga razgalil kot moč, ki je stala izza kače v Edenu, rekoč: »Hudiča imate za očeta in njegove želje hočete spolnjevati. On od začetka ubija ljudi in nikoli ni vztrajal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži.« (Janez 8:44, JP)

20. Na osnovi česa je Jezus lahko razgalil satana?

²⁰ Kako je lahko Jezus s takšno prepričljivostjo ožigosal satana? Kako ga je lahko tako dobro poznal? Zato, ker je obstojal istočasno z njim v nebesih! Jezus ga je poznal že kot Beseda, še preden se je (satan) oholo uprl suverenemu Gospodu Jehovi. (Janez 1:1—3; Kološanom 1:15, 16) Opazoval je njegovo zvijačo s pomočjo kače v Edenskem vrtu. Videl je njegov podli vpliv na bratomorilskega Kajna. (1. Mojzesova 4:3—8; 1. Janezov 3:12) Pozneje je bil Jezus prisoten na Jehovinem nebeškem dvoru, ko »so prišli sinovi Božji in so stopili pred Boga, ... in tudi satan je prišel med njimi«. (Job 1:6, EI; 2:1) Oh, da, Jezus ga je poznal kot svoj žep in ga je razgalil takšnega kot je bil — kot lažnika, ubijalca, obrekljivca in Božjega nasprotnika! (Pregovori 8:22—31; Janez 8:58)

21. Na katera vprašanja še moramo dobiti odgovor?

²¹ Ker je v vsej zgodovini na ljudi vplival tako močan sovražnik, se sedaj postavljajo tale vprašanja: V kolikšni meri je satan še razgaljen v Krščanskih grških spisih? In kako se lahko upremo njegovim zahrbtnim spletkam ter ohranimo svojo krščansko neoporečnost? (Efežanom 6:11)

[Podčrtna opomba]

Se spomniš?

◻ Katero uganko glede 1. Mojzesove 3:15 moramo rešiti?

◻ Kakšen dokaz o uporu v nebesih najdemo v Hebrejskih spisih?

◻ Kateri dve resnici nam pomagata razumeti, zakaj se satana tako redko omenja v Hebrejskih spisih?

◻ Kaj ima »Kristusova sveta skrivnost« opraviti z razkrinkanjem satana in njegove vloge?

[Sliki na strani 8]

Med človeštvom predpotopnega sveta je bil jasno viden satanov vpliv

[Slika na strani 9]

Satan — resnična oseba — je bil tisti, ki je izzval Boga glede Jobove neoporečnosti

[Podčrtna opomba (samo v slovenščini)]