Je satan resnična oseba?
ALI verjameš v obstoj satana? Če da, tedaj povsem sodeč pripadaš manjšini, katere število stalno upada. »Razen konzervativnih rimokatoličanov, karizmatikov, konzervativnih protestantov, pravoslavcev, muslimanov in nekaterih okultistov, v današnjih osemdesetih letih nihče več ne verjame v hudičev obstoj.« Tako piše v knjigi Mefistofeles — The Devil in the Modern World (Mefisto — hudič v sodobnem svetu), ki jo je spisal Jeffrey Burton Russell.
Vendar vsi ne zanikajo hudičevega obstoja. »Hudič še vedno živi in deluje na zemlji,« je v svojem govoru, ki ga je imel v Italiji, pred kratkim dejal papež Janez Pavel II.
Ali ima papež prav? Če da, potem se satan nahaja v odličnem položaju, saj lahko počne, kar ga je volja. Če ljudje vanj ne verjamejo, se mu namreč sploh ne bodo upirali. Zato ne preseneča, da je vodilni vatikanski strokovnjak za vprašanja naukov, kardinal Ratzinger, pojasnil: »Hudič se lahko posluži svojega priljubljenega sredstva, svoje anonimnosti.«
Ali satan resnično obstaja? Če verjamemo Bibliji, moramo na to vprašanje pritrdilno odgovoriti. Satan se v navdihnjenem biblijskem poročilu večkrat omenja po imenu. Ko je biblijski pisec Pavel opozarjal pred »lažnimi apostoli« in »nepoštenimi delavci« iz vrst krščanske skupščine, je dejal: »Toda to ni nič čudnega saj si tudi sam satan nadeva krinko angela luči.« Pavel je imel satana za inteligentno osebo, ki zapeljuje druge. (2. Korinčanom 11:13, 14, JP)
Toda zakaj danes večina ljudi satanovega obstoja ne jemlje resno? Najbrž se v tem stališču odraža duh današnjega časa. Ker živimo v tako imenovani pokrščanski dobi, so ateizem, hedonizem, materializem in komunizem v mnogih deželah spodrinili religijo. Milijoni so prenehali verovati v Boga, ker jim po njihovi osebni filozofiji njegov obstoj ni potreben. Skupaj z Bogom so zavrnili tudi obstoj satana. Nekateri obiskovalci cerkva sicer trdijo, da verujejo v Boga, verovanje v obstoj satana pa imajo v današnjem 20. stoletju za zastarelo.
Upoštevati moramo dejstvo, da ni zavračanje Boga nič novega. Pred približno 3000 leti je hebrejski pesnik David zapisal: »Nespametnež govori v srcu svojem: ‚Ni Boga.‘ Izprijeni so, ostudno je, kar počenjajo, ni ga, ki bi delal dobro.« (Psalm 14: 1; 53:1) Na nekem drugem mestu pa piše: »Brezbožnik v napuhu svojega obraza govori: ‚Saj ne bo kaznoval, ni Boga.‘« (Psalm 10:4) Že takrat so ljudje ravnali, kot da Bog ne bi obstajal. Zato se je njihov logični zaključek glasil: če ni Boga, potem tudi satana ni.
Nekateri še vedno verjamejo
Kot smo že omenili, pa nekateri še vedno verjamejo v obstoj satana. To so tisti, ki se držijo starega Zaratustrovega nauka o dvojnosti ali dualizmu, po katerem dobro in zlo, Bog in satan, obstojata že od vekomaj. Nekateri celo trdijo, da so značilnosti božanstva tudi dobre in zle. V krščanstvu, pa tudi v islamu, so mnogi še vedno prepričani v satanov obstoj. Mnogi med njimi si satana predstavljajo kot krilato duhovno bitje z rogovi in repom, ki drži v rokah usodo »nesmrtnih duš«, ki so določene za »peklenski ogenj«, kot je to na svojih slikah upodobil znani francoski ilustrator Gustav Dore.
Pravzaprav gredo nekateri pri svojem prepričanju v obstoj satana še dlje. Častijo ga z raznimi satanskimi in demonskimi običaji ali pa ga kličejo po imenu. Čarovništvo in vedeževanje že stoletja enačijo s čaščenjem satana. Satanov kult cvete celo v današnjem sodobnem in dvomov polnem svetu. Zato bomo najprej pregledali nekatera dejstva, ki so povezana s sodobnim čaščenjem satana, nato pa bomo pogledali, kaj o njem govori Biblija.
[Slika na strani 3]
Budistični prikaz satanovega pekla