Jezusovo življenje in služba

Trdovratna nevera farizejev

STARŠI človeka, ki je bil nekdaj slep, so se prestrašili, ko so jih poklicali pred farizeje. Vedela sta za odločitev, da bo vsakdo, ki veruje v Jezusa, izobčen iz sinagoge. Takšna odstranitev iz skupnosti lahko prinese velike težave, še zlasti revni družini. Zato sta bila starša previdna.

»Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep?« so vprašali farizeji. »Kako to, da zdaj vidi?«

»Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep,« sta potrdila starša. »Kako zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne veva.« Sin jima je gotovo povedal vse, kar se je zgodilo, toda starša sta previdno dejala: »Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.«

Zato so farizeji ponovno poklicali tega moža. Tokrat so ga skušali zastrašiti; dali so mu vedeti, da so proti Jezusu zbrali obtežilne dokaze. »Daj čast Bogu,« so zahtevali. »Mi vemo, da je ta človek grešnik.«

Človek, ki je bil prej slep, njihove obtožbe ni zanikal, dejal je le: »Če je grešnik, ne vem.« Dodal pa je: »Vem samo to, da sem bil slep in da zdaj vidim.«

Farizeji so v njegovem pričevanju skušali najti napako, zato so ga zopet vprašali: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?«

»Povedal sem vam že,« je godrnjal mož, »pa niste poslušali. Zakaj hočete slišati še enkrat?« Ujedljivo jih je vprašal: »Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«

Ta odgovor je razjaril farizeje. »Ti si njegov učenec,« so ga obtožili, »mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.«

Ponižni berač je začudeno odgovoril: »To je pa res čudno, da ne veste, odkod je, ko pa je meni odprl oči.« Kaj bi lahko iz tega sklepali? Berač je poudaril sprejemljivo predpostavko: »Vemo, da grešnikov Bog ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši. Še nikoli se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči.« Zaključek je torej očiten: »Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.«

Farizeji na takšne jasne, logične besede, niso imeli kaj odgovoriti. Niso se mogli sprijazniti z resnico, zato so ošteli tega moža: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« Nato so ga vrgli ven in ga očitno tudi izobčili iz sinagoge.

Ko je Jezus izvedel, kaj so storili, je poiskal tega človeka in mu dejal: »Veruješ v Sina človekovega?«

»Kdo je to, Gospod,« ga je vprašal nekdaj slepi berač, »da bi veroval vanj?«

»Vidiš ga; ta, ki govori s teboj, ta je,« je odvrnil Jezus.

Mož je takoj pokleknil pred Jezusom in dejal: »Verujem, Gospod!«

Jezus je nato pojasnil: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da spregledajo tisti, ki ne vidijo in oslepijo tisti, ki vidijo.«

Ob tem so ga farizeji, ki so vse to poslušali, vprašali: »Smo morda tudi mi slepi?« Če bi priznali, da so duhovno slepi, bi tako opravičili svoje nasprotovanje Jezusu.

Kot jim je dejal Jezus: »Če bi bili slepi, ne bi imeli greha.« Vendar pa so trmasto vztrajali pri tem, da niso slepi in da ne potrebujejo nobene duhovne prosvetlitve. Zato je Jezus pripomnil: »Ker pa pravite: ‚Vidimo,‘ vaš greh ostane.« Janez 9:19—41, JP.

◆ Zakaj je bilo starše nekdaj slepega berača strah, ko so jih poklicali pred farizeje? Kako previdno so zato odgovarjali?

◆ Kako so farizeji skušali zastrašiti človeka, ki je bil prej slep?

◆ Katera logična trditev tega človeka je razjezila farizeje?

◆ Zakaj farizeji nimajo nobenega opravičila za svoje nasprotovanje Jezusu?