Jezusovo življenje in služba

Ozdravil je človeka, ki je bil od rojstva slep

KO SO Judje hoteli Jezusa kamnati v templju, se je skril in pobegnil. Vendar ni odšel iz Jeruzalema. Pozneje, v soboto, je skupaj s svojimi učenci hodil po mestu in ugledali so človeka, ki je bil slep od rojstva. »Učitelj, kdo je grešil,« so učenci vprašali Jezusa, »on ali njegovi starši, da se je rodil slep?«

Morda so ti učenci, podobno kot nekateri rabini, verjeli, da lahko nekdo greši v materinem telesu. Jezus jim je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodenejo Božja dela.« Tisti človek ni bil slep zaradi določene napake ali greha, ki bi ga storil on ali pa njegovi starši. Greh prvega človeka, Adama, je povzročil, da so vsi ljudje postali nepopolni, in tako je mogoče, da se nekdo rodi slep, kot se je rodil ta človek, o katerem so govorili. In njegova hiba je Jezusu nudila priložnost, da pokaže Božja dela.

Jezus je poudaril nujnost takih dejanj. »Dokler je dan, moram opravljati dela tistega, ki me je poslal,« je dejal. »Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« Jezus bi naj kmalu umrl in odšel v temo groba, kjer ne bo mogel ničesar delati. Do tedaj pa je bil na svetu zato, da ga prosvetli.

Po teh besedah je Jezus pljunil na tla in tako s slino naredil blato. Z njim je pomazal oči slepcu in mu rekel: »Pojdi in umij se v vodnjaku Siloi.« Mož ga je ubogal. Ko se je vrnil, je spregledal! Kako zelo vesel se je vračal, saj je prvič v svojem življenju videl!

Sosedje in drugi, ki so ga poznali, so bili navdušeni. »Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?« so vprašali. «On je,« so jim odgovorili nekateri. Drugi pa niso mogli verjeti: »Ne, samo podoben mu je.« Toda mož je sam dejal: »Seveda sem«.

»Kako so se ti torej oči odprle?« so hoteli vedeti ljudje.

»Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blato, mi pomazal z njim oči in mi rekel: ‚Pojdi v Siloo in se umij.‘ Odšel sem tja, se umil in spregledal.«

»Kje je tisti?« so ga vprašali.

»Ne vem,« je odgovoril.

Nato so ljudje človeka, ki je bil prej slep, odvedli k svojim verskim voditeljem, farizejem. Tudi ti so ga spraševali, kako je spregledal. »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in zdaj vidim,« jim je pojasnil.

Farizeji bi morali biti veseli ozdravljenega berača! Namesto tega pa so obtožili Jezusa. »Ta človek ni od Boga,« so trdili. Zakaj so to rekli? »Ker ne spoštuje sobote.« Drugi farizeji pa so se čudili: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« Tako so se razdelili na dva tabora.

Zato so tega moža vprašali: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?«

»Prerok je,« je odvrnil.

Farizeji tega niso hoteli verjeti. Prepričani so bili, da sta se Jezus in ta mož na skrivaj dogovorila, da bi zavajala ljudi. Zadevo naj bi razvozljali tako, da bi vprašali beračeve starše, zato so ju dali poklicati. Janez 8:59; 9:1—18, JP.

◆ Kaj je bil vzrok za slepoto omenjenega človeka?

◆ Kaj predstavlja noč, ko ne more nihče delati?

◆ Kako so na slepčevo ozdravitev reagirali tisti, ki so ga poznali?

◆ Kako je prišlo do razdora med farizeji glede ozdravitve tega človeka?