Ali res govorijo z mrtvimi?

NOGOMETNA moštva v Braziliji včasih iščejo pomoč spiritističnih medijev. Zakaj? Želijo nasvet, ker se bojijo, da jih bo nasprotno moštvo premagalo. Kot je pisalo v nekem časopisu, »na milijone ljudi pri iskanju rešitve za raznovrstne probleme močno vpliva priložnost neposrednega komuniciranja z nadnaravnimi silami«. V nekaterih državah se politiki na visokih položajih, umetniki in poslovni ljudje redno posvetujejo z duhovi. Mnogi ljudje se skušajo posvetovati z mrtvimi, ker mislijo, da so bolj prosvetljeni, in jih bodo ozdravili ali jim pomagali rešiti denarne težave.

Ali pa je prav, če skušamo govoriti z mrtvimi? Se v resnici pogovarjamo z mrtvimi? Gre pri tem za kakšno tveganje? Presenetilo te bo, kaj o tem pravi Biblija.

Kaj se je zgodilo Savlu

Pretehtaj naslednji resnični doživljaj, ki je zapisan v Bibliji. Savel, kralj starega Izraela, se je zbal sovražnikov Filistejcev in je v Endoru poiskal spiritističnega medija. Žensko – medija je zaprosil, naj poskuša poklicati mrtvega preroka Samuela. Poklicala ga je in ko mu je dejala, da se je pojavil star mož, ogrnjen v plašč, je Savel menil, da je Samuel. In kakšno je bilo sporočilo? Da bo Izrael predan v roke Filistejcev in bodo naslednjega dne Savel in njegovi sinovi pri »Samuelu«, kar je naznanjalo, da bodo padli v borbi s Filistejci. (1. Samuelova knjiga 28:4–19) Se je res zgodilo tako?

Ni bilo povsem tako. Savel je bil hudo ranjen v bitki s Filistejci, vendar je potem naredil samomor. (1. Samuelova knjiga 31:1–4) Tudi napoved, da bodo s Savlom umrli vsi njegovi sinovi je bila netočna, saj ga je njegov sin Isboset nadživel.

Ali je sploh bilo prav, da je spraševal mrtve? Ne, ni bilo. Sveto pismo nam pove: »Tako je umrl Savel zaradi svoje nezvestobe ... pa tudi zato, ker je za svet vprašal duha mrtvih.« (1. knjiga Letopisov 10:13, EI) Se lahko mi iz tega kaj naučimo? Da. Savel je umrl, ker je preko spiritističnega medija ali posrednika spraševal mrtve. Zakaj? Ker je s tem prekršil Božji izrecni zakon: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ... ki bi ... povpraševal duha mrtvih ali pa se obračal do mrtvih. Kajti gnusoba je Jehovi, kdor koli dela te reči.« (5. Mojzesova knjiga 18:10–12, EI) Zakaj je Bogu spraševanje mrtvih gnusno? Preden odgovorimo na to, bi se lahko vprašali:

Se je res mogoče pogovarjati z mrtvimi?

Da bi lahko nekdo govoril z mrtvimi, bi le-ti morali biti živi. Imeti bi morali nesmrtne duše. Vendar v Bibliji piše: »Tedaj upodobi Jehova Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« (1. Mojzesova knjiga 2:7) Torej je človek duša, in ne da ima nesmrtno dušo, ki bi po smrti telesa živela naprej. Pravzaprav v Svetem pismu piše: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekijelova knjiga 18:4) Poleg tega Sveto pismo pravi: »Kajti živeči vedo, da jim je umreti; mrtvi pa ničesar ne vedo ... Ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti« ali šeolu, splošnem grobu človeštva. (Propovednik 9:5, 10)

Mrtvi se ničesar ne zavedajo in so torej daleč od tega, da bi bili prosvetljeni. Zato z njimi ne moremo govoriti. Če se ravnamo po Božjem zakonu, ki prepoveduje spraševanje mrtvih, nas to ščiti pred prevaro. Vendar je mogoče, kot se vidi iz Savlovega primera, sprejemati sporočila iz duhovnega sveta.

Čigava so ta sporočila?

Eno je gotovo, tisti, ki kličejo mrtve, so ponavadi tudi sleparji. The World Encyclopedia nas obvešča: »Odkrilo se je, da mediji med seansami ljudi zavedejo, da verjamejo, kako so duhovi govorili z ljudmi. Znanstveniki pojasnjujejo mnogo tega, kar se dogaja na spiritističnem sestanku. Na primer: nekateri mediji so ventrilokvisti [znajo govoriti iz trebuha]. Drugi imajo pomočnike in različne pripomočke za trike. Nekateri uporabljajo hipnozo. Mnogi ljudje, ki prisostvujejo seansam, si močno žele, da bi prišli v stik s svojimi ljubljenimi pokojniki. Ta želja jih lahko zavede k verovanju, da je vsako sporočilo, ki ga pove medij, iz duhovnega sveta.«

Ali naj o tej stvari razmišljamo le na ta način? Ne, če upoštevamo Božjo prepoved spraševanja mrtvih, bomo še dodatno zaščiteni. Sporočila res prihajajo iz duhovnega sveta, in sicer, od močnih stvarjenj, ki hočejo zavesti človeštvo. Biblija jih imenuje »zlohotne duhovne sile«, to so satan hudič in neposlušni angeli, demoni. (Pismo Efežanom 6:12, JP) Ko je kralj Savel obiskal spiritističnega medija v Endoru, se mu je kot mrtvi prerok Samuel pravzaprav pokazal demon.

Kot se vidi iz Savlovega primera, demoni nimajo koristnih sporočil in njihova navidezna pomoč je kratkotrajna. Enako kot njihov vladar, hudič, so tudi sami lažnivci. (Marko 3:22; Janez 8:44) O tem je pokojni britanski raziskovalec spiritizma Sir Arthur Conan Doyle pisal: »Na žalost imamo opravka s hladnokrvnim laganjem zlobnih ali kvarnih inteligenc. Predpostavljam, da se je vsakdo, ki je to zadevo raziskoval, srečal s primeri namernega zavajanja, ki so občasno pomešanimi z jasnimi in pristnimi pogovori.« (The New Revelation – Novo razodetje, 72. stran) Ti seveda ne želiš biti prevaran, mar ne?

Sedaj pa razmisli o naslednjem: Zgodovina poroča o trgovanju s sužnji in trpljenju, ki je bilo s tem povezano. Ali bi kdo prostovoljno sprejel takšne tegobe in poniževanja? Seveda ne. Zakaj bi potem dovolili sebi, da bi nas zasužnjili nevarni duhovi? Ne samo da lažejo, ampak odvzamejo ljudem svobodo in jih lahko vodijo celo v nasilje in umor. Na primer, 29-letni Jose iz Pernambuca v Braziliji, pravi, da je ‚vanj prišel duh, ki ga je silil, naj ubije svojo leto dni staro hčerko‘. Da, spuščanje v posvetovanje s temi zlohotnimi duhovi nas lahko zasužnji. Podobno kot so ožaloščeni sužnji v preteklosti hrepeneli po svobodi, tako bi danes tisti, ki so jih zasužnjili demoni, radi bili prosti. To svobodo lahko dosežemo, če se odrečemo posvetovanju s spiritističnimi mediji in poskusom pogovarjanja z mrtvimi. Če je tako,

Je potem sploh potrebno govoriti z mrtvimi?

Ni potrebno, saj nismo ostali brez pomoči. Podobno kot otrok zaupa svojemu očetu, lahko tudi mi brez oklevanja prosimo za pomoč našega nebeškega Očeta, ki rad pomaga iskrenim ljudem. (Luka 11:9–13) Božji prerok Izaija je pisal: »Če vam pa porečejo: ‚Vprašajte rotilce duhov in vedeže, ki šepetajo in šušljajo‘, odgovorite: ‚Mar ne bo ljudstvo vprašalo svojega Boga? Ali naj za žive vprašuje mrtve?‘ V nauk in pričevanje! (Izaijeva knjiga 8:19, 20, EI)

Da, za zaupanje v Boga Jehovo imamo tehtno osnovo, če izvajamo njegovo voljo in nimamo stika z zlobnimi duhovi. Krščanski učenec Jakob je pisal: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in zbežal bo od vas.« (Jakobovo pismo 4:7, JP) Možak, ki se je 28 let ukvarjal s spiritizmom, je po preučevanju z Jehovinimi pričami izjavil: »Nikoli se ne bojte, kaj bi lahko vrag naredil tistim, ki odklanjajo spiritizem, raje zaupajte v Boga Jehovo.«

Če bomo naše misli hranili z resnico iz Božje besede in če bomo ravnali v skladu z njo, si bomo lahko ‚nadeli celotno Božjo [duhovno] bojno opremo‘ da bi se »mogli upirati zvijačam, ki jih bo pletel hudič« in tako nas nevarne duhovne sile ne bodo zasužnjile. (Pismo Efežanom 6:11) Poleg tega bo naša redna molitev močna obramba pred nadlegovanji demonov. (Pregovori 18:10)

Kaj nas resnica o tem, v kakšnem stanju so mrtvi, ne potolaži? Smrt je podobna globokemu spanju. (Janez 11:11) In Jezus Kristus je dejal, da bodo mrtvi zagotovo obujeni. (Janez 5:28, 29)

Neki moški, ki je bil spiritist, je skupaj s svojo ženo in otroci iz Svetega pisma spoznal, da nikakor nikomur ni treba poskušati govoriti z mrtvimi ali s tistimi, ki jih poosebljajo. Podobno kot ta družina in mnogi drugi po svetu, si lahko tudi ti duhovno svoboden. (Janez 8:32) Spoznaj resnico o mrtvih in o Božjem namenu s človeštvom. Potem boš imel upanje, da boš v Jehovinem novem sestavu lahko govoril z ljubljenimi osebami, ki bodo obujene iz mrtvih in večno živel v miroljubnem okolju. (Izaijeva knjiga 25:8)

[Slika na strani 4]

Kdo je v resnici govoril, ko je kralj Savel želel dobiti sporočilo od mrtvega Samuela?