Kdo so pravi evangelisti?

POVSOD lahko tako ali drugače prideš v stik z evangelijskim gibanjem, ki ga je začel Jezus Kristus. Nikakor pa vsi, ki trde, da zastopajo Kristusa, ne širijo prave vesti Božje besede. Tudi niso vsi evangelisti, bodisi današnji ali v preteklosti, delovali z misijonarsko gorečnostjo, ki je bila značilna za Kristusove učence v prvem stoletju.

Po ocenah imajo cerkve krščanstva danes po vsem svetu 220 000 dejavnih misijonarjev, vprašanje pa je ali ti misijonarji ustrezajo zahtevam za prave evangeliste ali oznanjevalce blagovesti? Krščanska blagovest ni oblika duhovnega imperializma, kjer pridigarji nastopajo kot zastopniki svetovnih kolonialnih sil. (Primerjaj Jakob 4:4.) Poleg tega pravi Kristusov nauk ne zagovarja tako imenovane teologije osvoboditve niti si ne prizadeva za radikalne spremembe političnih in družbenih sistemov. Kristus prav tako ni imel v mislih elektronskih pridigarjev, ki prisegajo na Biblijo in po televiziji in radijskih valovih razglašajo svojo različico »teologije blaginje«. (Janez 17:16; Matej 6:24) Kdo je torej evangelist?

Kaj je pravi evangelizem?

V izvirnih biblijskih jezikih, hebrejščini in grščini, je evangelist glasnik radostnega oznanila ali dobre vesti.a Kakšne dobre vesti? O rešitvi, pravični vladavini ali miru. V Izaiju 52:7 na primer piše: »Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki proglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, proglaša zveličanje, ki govori Sionu: ‚Bog tvoj kraljuje.‘«

Ob rojstvu Božjega sina je angel objavil pastirjem: »Ne bojte se! Glejte! Oznanjam vam dobro vest o velikem veselju ljudi, kajti danes se vam je v Davidovem mestu rodil Rešitelj, ki je Gospod Kristus.« (Luka 2:10, 11, NS) S temi besedami je dobra vest usmerjena na Jezusa Kristusa.

Približno 30 let kasneje je Jezus na sabatni dan vstopil v sinagogo v mestu Nazaret, da bi bral. »Podali so mu zvitek preroka Izaija, odvil ga je in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ‚Jehovin duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest.‘« Ko je nehal brati, »je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sedel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. Začel jim je govoriti: ‚Danes se je izpolnila beseda Svetega pisma, ki ste jo slišali.‘« Jezus je bil priznan oznanjevalec dobre vesti in dobra vest, ki jo je oznanjal, je bila osredotočena na »Božje kraljestvo«. (Luka 4:17–21, JP; 8:1)

Jezus je svoje delo oznanjevanja primerjal z žetvijo in je dejal, da je »žetev velika, delavcev pa malo«. (Matej 9:36–38, JP) Zato je svoje učence poučil o tem delu in jim zapovedal naj bodo evangelisti. (Matej, 10. poglavje; Luka, 10. poglavje) Kot njihov učitelj, so tudi oni v glavnem oznanjevali »nebeško kraljestvo«. (Matej 10:7) Vendar pa oznanjevanje Kraljestva ni bilo omejeno le na Jezusove apostole.

Zgodovinsko poročilo iz Apostolskih del 8:1 nam pove, da so se, ko so v Jeruzalemu začeli preganjati pravkar nastalo krščansko skupščino, »vsi razen apostolov ... razkropili po krajih Judeje in Samarije«. (JP) Ali so se ti razkropljeni učenci tam poskrili? Ne, kajti 14. vrsta nadaljuje: »Tisti, ki so se razkropili, so vsepovsod oznanjali besedo [dobro vest besede, NS].« Na ta način so ti evangelisti prvega stoletja opravili veliko žetev.

Zanimivo je, kar piše v knjigi A Theological World Book of the Bible: »V NZ [Novi zavezi] nima oznanjevanje nič skupnega s pridiganjem spreobrnjencem, kakor se to v glavnem danes razume, temveč je to vedno bilo objavljanje ‚Božjega veselega oznanila‘ nekrščanskemu svetu.« Tako so vsi kristjani evangelisti, ‚oznanjevalci‘, in njihovo oznanjevanje ni omejeno na govorjenje sovernikom.

Kaj pa lahko rečemo o današnjem oznanjevanju? Jezus je za naš čas napovedal, da se bo »ta dobra vest o kraljestvu ... oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec«. (Matej 24:14, NS) Jezus tega ni zapovedal samo tistim, ki so videli njegov vnebohod, ampak tudi svojim bodočim sledilcem, dejal je namreč, da bodo »priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta«. (Apostolska dela 1:8, JP; glej tudi Matej 28:19, 20.)

Jedro evangelistovega sporočila je torej dobra vest o Kraljestvu Boga Jehove v rokah postavljenega vladarja, Jezusa Kristusa, Kneza miru. (Izaija 9:6) Ta dobra vest vključuje vse resnice, ki jih je izgovoril Jezus in so jih zapisali njegovi učenci. Današnji pravi evangelisti se zvesto držijo te ene teme.

Kdo pošilja oznanjevalce?

Pravi evangelisti častijo Jehovo kot Boga. On je veliki Evangelist, on je odgovoren za oznanjevanje dobre vesti. (Galačanom 3:8; Razodetje 10:7) In on želi, da bi vsi ljudje vsepovsod slišali in bili pokorni njegovi vesti. »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo [ni pristranski, NS],« je dejal apostol Peter majhni skupini ljudi v mediteranskem pristanišču Cezareji. »Temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil veselo oznanilo [dobro vest, NS] miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.« (Apostolska dela 10:34–36, JP)

Biblija je napovedala, da bodo evangelisti v našem času ponovno opravili veliko žetev. (Razodetje 14:15, 16) Preberi si v naslednjem članku doživetja Jehovinih prič pri tem delu žetve. Preglej njihovo poročilo o oznanjevanju. Nato se z Jehovinimi pričami, ko se zglasijo pri vas doma pogovorite in se sami prepričajte ali so oni danes pravi evangelisti.

[Podčrtna opomba]