Vprašanja bralcev

◼ Nekateri učenjaki trdijo, da bi morala v Mateju 19:24 omenjena beseda »kamela« biti nadomeščena z besedo »nit«. Tam beremo: »Laže gre kamela skozi šivankino uho«. (JP) Katera beseda je pravilna?

Nekateri biblicisti napačno sklepajo, da so te Jezusove besede prvotno bile zapisane v aramejščini. Aramejska beseda, ki se uporablja v takšnih različicah (gamla), lahko pomeni »kamela«. Odvisno od sovisnih stavkov pa se lahko prevede tudi kot »dolga vrv«. Toda po mnenju Papija iz Hierapolisa, ki je verjetno bil sodobnik apostola Janeza, je Matej svoje evangelijsko poročilo napisal najprej v hebrejščini in ne aramejščini in ga nato prevedel v grščino. Hebrejska beseda za kamelo (gatnal) pa je povsem drugačna od besed, ki se prevajata kot vrv (chevel) ali konopec (avoth) in Matej je zagotovo izbral pravo grško besedo.

V najstarejših in najzanesljivejših grških rokopisih (sinajski in vatikanski, št. 1209) je zapisana beseda kamelos, ki pomeni kamelo. Ista beseda se uporablja v Mateju 23:24, kjer je le malo dvoma, da se misli na »kamelo«.

V teku stoletij so nekateri skušali omiliti Jezusovo ostro prispodobo. Nekateri so si v zvezi s svetim besedilom dovolili precej svobode. Od približno petega stoletja najdemo v nekaterih grških rokopisih v tem tekstu besedo kamilos. Ta redka beseda pomeni »vrv, sidrenjak (vrv za sidro)«. Po Grško-angleškem slovarju Nove zaveze, avtorja sta Arndt in Gingrich, ta beseda »nima mesta v NT (Novem testamentu).« Grecista Westcott in Hort za to zamenjavo krivita nekega tako imenovanega kristjana iz petnajstega stoletja, Cirila iz Aleksandrije, ki je zatrjeval, da beseda, ki jo je uporabljal Matej (kamelos) lahko pomeni vrv za sidro: »Navada tistih, ki so izurjeni v plovbi je, da tanjše vrvi za sidro imenujejo ‚kamele‘.« Vseeno pa Westcott in Hort o tej zamisli pravita: »Zagotovo je napačna.«

Zamisel, da bi skušala velika kamela priti skozi ozko šivankino uho »spominja na pretiravanje Vzhodnjakov«, pravi neki priročnik. Dejansko v Babilonskem Talmudu piše o posameznikih, ki so bili tako znani po svoji spretnosti, da je izgledalo, da delajo nemogoče: »Skozi šivankino uho so potegnili slona.« Jezus je torej uporabil tipično orientalsko podobo, da bi z jasnim nasprotjem poudaril nezmožnost nečesa. Zares bi bilo nemogoče spraviti kakšen večji predmet skozi šivankino uho – pa naj bo to vrv, kamela ali slon.

Jezus ni rekel, da bogataš ne more doseči življenja, saj so nekateri premožni posamezniki postali njegovi sledilci. (Matej 27:57; Luka 19:2, 9; Janez 19:38, 39) Toda tik preden je Jezus izrekel te ‚trde besede‘, je mladi bogataš zavrnil veliko duhovno priložnost, ker je bolj ljubil svoje »veliko premoženje«. (Matej 19:16–22, JP) Noben bogataš s takšnim stališčem ne bi mogel podedovati večnega življenja. Takšna oseba se lahko spremeni samo ob izdatni Božji pomoči in rešitev, ki jo prejme, mora priti po Božji moči. (Matej 19:25, 26)