Ali mrtvi še kje živijo? Kaj menijo ljudje?
KAZALO je, da je ostarela črnka zelo bolna. Noge so jo tako zelo bolele, da je komaj hodila. Izgledala je nenavadno — njeni lasje so bili namazani z rdečo ilovico, nosila je več ogrinjal, roki in nogi pa je okrasila z amuleti. Zakaj? Več kot 50 let je verjela, da je obsedena z duhovi svojih prednikov. Vrači so ji ilovico, ogrinjalo in amulete predpisali za »zdravljenje«.
Da le redki to verjamejo? Pravzaprav ne. Samo v Afriki na življenje neštetih ljudi vpliva mišljenje, da imajo umrli moč, »varovati svoje potomce ali jih kaznovati z lažjimi boleznimi ali nezgodami«, piše v knjigi African Heritage (Afriška dediščina). Podobno čaščenje prednikov je v navadi še v mnogih drugih delih sveta. Čeprav izgleda presenetljivo, pa je takšno oboževanje verjetno nekaj običajnega tudi v religioznih predstavah, kjer ti živiš. Kako to?
Hindusi in drugi verjamejo v reinkarnacijoa. Spiritisti so prepričani, da se lahko po mediju pride v stik z umrlimi. Katoličane se uči, da se večina ljudi, preden pridejo v nebesa, čisti v vicah, zakrknjeni hudobneži pa gredo v ognjen pekel. Večina protestantov veruje, da dobri ljudje gredo v nebesa, hudobni pa se mučijo v peklu in mnogi menijo, da tako uči Biblija. Nekateri ljudje, ki so bili že blizu smrti, so prepričani, da nekaj ob smrti preživi telo.
Čeprav vere različno predstavljajo življenje po smrti, pa je večini ena stvar skupna — verovanje, da mrtvi še živijo.
Smrt je gotovo strašen sovražnik, ki pobira ljudi vseh ras — bogate in siromašne, mlade in stare. Tako kot pravi Biblija: »Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.« (Jakob 4:14) Vsak dan številni ljudje izgubijo svoje drage zaradi smrti.
Zato se mnogi vprašujejo: ‚Kam so odšli? So res mrtvi, ali pa kje naprej žive? Jih bomo še kdaj videli? Kje lahko najdemo zanesljive odgovore?‘
[Podčrtna opomba]
a reinkarnacija, ponovno »utelešenje«, ponovno rojstvo. (Verbinčev slovar tujk, 1975, 607. stran.)