Ali častiš Jehovo s svojimi dragocenimi stvarmi?

»Dragi bratje! Kako ste? Ko bom velika, želim postati misijonarka. Prosim, pomagajte s tem dolarjem misijonarjem.« Tako je pisala triletna Shelley. Njene otroške čačkice so bile pripisane na koncu pisma njene matere.

Štefan je pisal še bolj naravnost: »Draga Skupnost Biblije in traktatov. Star sem osem let. Stanujem v 89. ulici. Upam, da se imate dobro. Prilagam en dolar za sklad za Kraljevske dvorane. Pišite mi kmalu kakšno pismo.«

ZAKAJ sta ta dva otroka pisala glavni pisarni Skupnosti Stražnega stolpa? Ker sta hotela počastiti Jehovo tako, da sta to, kar sta imela, uporabila za pospeševanje njegovega oslavljanja. Poslušala sta biblijsko spodbudo: »Časti Jehovo s svojim premoženjem in s prvinami vseh svojih pridelkov!« (Pregovori 3:9, EI)

Jehova je nedvomno vreden te časti. Nikogar se ne more z njim primerjati. V Razodetju 4:11 je rečeno: »Vreden si, Jehova in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« Ne samo, da po njem »živimo in se gibamo in smo«, ampak je On dejansko poskrbel za najboljše. (Apostolska dela 17:28) Biblijski pisec Jakob nas spomni na to, da je Bog Darovalec ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:17)

Seveda pa danes ne doumejo vsi ljudje, da bi se morali Jehovi zahvaljevati in ga častiti. Dejansko milijoni ljudi sploh ne poznajo njegovega imena! Mnogi častijo ustvarjene stvari ‚namesto Stvarnika‘. (Rimljanom 1:25) Zato se morajo iskreni ljudje prosvetliti. Izvedeti morajo, da bo Jehova kmalu ukrepal. Po vladavini njegovega Sina ne bo le Zemlje za vedno osvobodil zatiralcev in njihovega zatiranja, temveč bo vse ponovno privedel v popolno ravnovesje. Obnovil bo raj, ter človekovo sposobnost, da popolnoma zdrav večno živi. (Danijel 2:44; Razodetje 21:1, 3, 4) Življenje pravicoljubnih ljudi je odvisno od pridobitve tega spoznanja in od ravnanja v skladu s tem. (Zefanija 2:3; Janez 17:3)

Potrebna sta pripravljenost in cenjenje

Bi tudi ti želel sodelovati v tem delu, ki rešuje življenja? Mnogo spada k oznanjevanju »dobre vesti o Kraljestvu po vsej naseljeni zemlji«. (Matej 24:14, NS) Voljni delavci se morajo poučiti, opremiti in poslati, da oznanjujejo. Kako razveseljujoče je, da danes več kot 3 024 000 ljudi časti Jehovo tako, da po vsej Zemlji oznanjajo dobro vest! Rekordno število le-teh je v takoimenovani polnočasni službi in mnogi se celo preselijo v področja, kjer je potreba po oznanjevalcih večja. Na tisoče misijonarjev je že bilo poslanih, da bi v drugih deželah bili oznanjevalci, pionirji, in njihovim vrstam se stalno pridružujejo novi.

Za nadzorovanje, vzdrževanje in podpiranje vsega tega je potrebna močna organizacija. Po vsej zemlji je treba graditi ali povečati podružnice in misijonarske domove. Trenutno se gradi toliko Kraljevskih dvoran (krajevnih prostorov za čaščenje) in kongresnih dvoran, kot še nikoli doslej. Prijetno je videti odziv Jehovinega ljudstva in njihovo pripravljenost, da svoje premoženje uporabijo v službi Jehovi. (Psalm 110:3) Toda napovedano ‚pospešeno‘ delo zbiranja v zadnjih dneh zahteva od nas še večjo pripravljenost, da bi častili Jehovo s svojim premoženjem. (Izaija 60:22) Kaj se torej od nas zahteva?

Med ostalim je potrebno cenjenje — cenjenje vsega, kar nam daje Jehova. Da, vse kar imamo, je pravzaprav Jehovin dar. »Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« je vprašal apostol Pavel. (1 Korinčanom 4:7) S kakšnim namenom je dal Bog ta darila? Da jih lahko uporabljamo za njegovo čaščenje! (1 Petrov 4:10, 11)

K tem darovom spadajo telesna moč, razum, duhovne sposobnosti in materialna posest — da, celo samo življenje. In kako velikodušen je Jehova! Kako odličen zgled nam je glede dajanja! Prav gotovo bi morali ceniti Jehovina mnoga darila. Ali nismo spodbujeni, da ga častimo s tem, kar imamo?

Mogoče se čutiš omejenega v tem, kar bi lahko storil. Vsakdo navsezadnje ne more služiti kot misijonar v neki tuji deželi ali biti v katerikoli veji polnočasne službe. Večina med nami nima sposobnosti niti sredstev, da bi pomagali pri gradbenih projektih. Mnoge, ki bi radi služili v eni izmed podružnic, kjer se tiskajo nadvse važne publikacije, kot na primer ta časopis, omejujejo osebne okoliščine. Kljub temu lahko vsakdo med nami izkusi večjo srečo, ki jo prinaša dajanje. (Apostolska dela 20:35) Mi vsi lahko naše življenje in našo sposobnost govora uporabljamo na način, ki ugaja Bogu in mu služi v čast in hvalo. (Kološanom 3:23)

Kako lahko to storimo

Shelley in Štefan sta — čeprav sta še otroka — našla pot. Vedela sta, da bo njun prispevek Skupnosti uporabljen za širjenje svetovnega dela oznanjevanja. Njun prispevek je, ne glede na višino, zagotovo cenjen. Štefan, kakor tudi mala Shelley sta dobila o tem potrdilo. Kar šteje, ni znesek, temveč nagib, kajti sprejemljiv dar mora biti popolnoma prostovoljen. (2 Korinčanom 9:7) Jehova se veseli naših prispevkov, bodisi da so veliki ali majhni, če smo jih dali iz čiste predanosti njemu. (Luka 2:1—4)

Cenjenju sledi dejanje. Ali imamo kakšne dragocene stvari, ki jih lahko uporabimo v čast Jehovi? Naše življenje je neglede na to, koliko energije in telesne moči imamo, zagotovo dragoceno in ga ne bi smeli zapravljati za nekoristne cilje. Ali porabimo toliko časa, kolikor le moremo, za razvijanje in krepitev prisrčnega osebnega odnosa z Jehovo? Ga častimo z našimi ustnicami tako, da oznanjamo njegovo ime in njegovo vest? (Hebrejcem 13:15, 16) Tudi tvoji otroci so dragocena, od Jehove prejeta posest. (Psalm 127:3) Jih spodbujamo k temu, da posvetijo svoje življenje službi Bogu?

Potem je tu še naša dobesedna posest v zlatu, srebru in drugih finančnih sredstvih. S takšnimi prispevki se podpira naše krajevne skupščine, s tem se vzdržuje Kraljevske in kongresne dvorane, ki služijo kot središča biblijskega poučevanja in službe oznanjevanja v naših pokrajinah. Prispevki, ki so poslani glavnemu središču Skupnosti ali podružnici v določeni deželi, prispevajo k napredovanju svetovnega oznanjevanja Kraljestva. Takšne darove lahko damo v katerikoli namen. Mala Shelley je želela pomagati misijonarjem, ker si želi postati misijonarka. Štefan je slišal, da se nujno potrebuje še stotine Kraljevskih dvoran in da so s tem povezani ogromni stroški. Zato je hotel s svojim prispevkom podpreti Sklad Skupnosti za gradnjo Kraljevskih dvoran. Drugi prispevajo za posebne potrebe, kot na primer, če je treba v katastrofah poskrbeti za pomoč.

Vsekakor pa se nekaterim pogosto zdi bolje, da podružnica sama odloči, kako se bo porabil denar, ker bratje v njej najbolje vedo, kaj je najbolj nujno. Eden od darovalcev je pisal: »Prilagam ček za Skupnost. Denar lahko uporabite, kot se vam zdi najbolj pravilno, da se pospeši delo oznanjevanja. Zelo smo srečni, da vidimo lepo rast, ki jo lahko pripišemo naporom celotnega Jehovinega ljudstva in Jehovinemu blagoslovu, ki počiva na delu.« V nekem drugem pismu je pisalo: »Ko sem bil pred kratkim upokojen, mi je podjetje dalo odpravnino. Moja žena in jaz iskreno želiva, da se nekaj tega denarja porabi za pospeševanje oznanjevanja Kraljestva. Priloženi ček je napisan v najinem imenu in v imenu najinih otrok. Jehova naj vas blagoslovi pri vaši odločitvi, kako se bo lahko ta denar najbolje uporabil.«

Jehovi ugaja, ko vidi, da ga tako voljno častimo z našimi dragocenostmi. Obljubil je: »Tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.« Kot v starem Izraelu Jehova tudi danes obiloma nagrajuje takšnega duha velikodušnosti. Če uporabljamo svoje dragocenosti za to, da ga častimo, to ne pomeni, da jih izgubljamo, temveč, da bodo povečane zaradi blagoslova, ki ga Jehova izlije nad darovalca! (Pregovori 3:9, 10)

Kakšna prednost je vendar, da lahko častimo Jehovo in se jasno ločimo od »popačenega rodu«, ki nas obdaja! Sodelovati smemo tudi v oznanjevanju Kraljestva, v delu, ki ga je treba opraviti pred koncem tega hudobnega sestava stvari! (Filipljanom 2:15; Matej 24:14; 28:19, 20) Kmalu se bo izpolnila navdihnjena vizija, da bo »vsako stvarjenje«, neglede na to, kje bo, pripisovalo Jehovi večno čast in moč. (Razodetje 5:13; 7:12) Častimo torej Jehovo že sedaj z našimi dragocenimi stvarmi.

[Okvir na strani 22]

»Kako se financira vaše delo?«

To vprašanje se pogosto sliši. Mnogi ljudje so presenečeni, da Jehovine priče, ko pridejo k njim na vrata, ne zbirajo denarja. Nekateri so pravtako presenečeni, ko prvič gredo na kakšen kongres ali v Kraljevsko dvorano in vidijo, da se tam ne zbira prispevkov. Kako se torej financira delo Jehovinih prič? Odgovor se glasi: »s prostovoljnimi prispevki tistih, ki želijo častiti Jehovo ‚s svojimi dragocenostmi‘«. (Pregovori 3:9) Sledi nekaj možnosti, kako se to naredi:

Darila: Nekatere osebe pošljejo darovan denar neposredno podružnici v deželi, v kateri živijo. S takšnimi darili naj se vedno pošlje tudi kratko pismo. v katerem se pojasni, da je denar prostovoljni prispevek. Podari se lahko tudi posest.

Darila s posebno naložbo: Denar, vrednostne papirje in lastnino se lahko da Skupnosti na razpolago s pridržkom, da se v primeru osebne potrebe vrne darovalcu. S tem se preprečijo stroški in negotovost glede veljavnosti oporok, zagotovi pa se, da Skupnost v primeru smrti posest dejansko dobi.

Zavarovalnine: Skupnost se lahko imenuje za prejemnika življenjskega zavarovanja in jo je treba v takem primeru o tem seznaniti. Enako se lahko Skupnosti preda hranilna knjižica kot skrbniku.

Oporoke: Lastnina ali denar se lahko izroči v dediščino Skupnosti s pravnoveljavno napisano oporoko. Eno kopijo oporoke se naj pošlje Skupnosti.

Nadaljnje informacije ali nasvete v zvezi s temi zadevami lahko dobite, če pišete podružnici Skupnosti v vaši deželi.