Opravičeni »za življenje«

»Po eni spravi ... opravičenje, ki daje življenje.« — (RIMLJANOM 5:18, EI)

1. Kdo je lačen in žejen pravičnosti? Kako bo njihovi želji zadoščeno?

»BLAGOR lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasičeni.« (Matej 5:6, JP) Takšna žeja po pravičnosti bo povsem potešena, in sicer ne samo pri tistih, ‚ki jim pripada nebeško Kraljestvo‘, temveč tudi pri tistih, ki ‚bodo podedovali zemljo‘. (Matej 5:10; Psalm 37:29) Oba razreda se veselita upanja, ki ga je opisal apostol Pavel: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi (Božji), v katerih prebiva pravičnost« (2 Petrov 3:13) Da, Bog Jehova je obljubil pravično, novo nebeško vladavino, »nebeško Kraljestvo«, in pravično »novo zemljo«, to je pravično človeško ureditev na rajski Zemlji.

2. Kakšna zveza obstaja med Jehovo, pravičnostjo in našim pričakovanjem miroljubne nove ureditve?

² Toda kaj so pravzaprav pravična nova nebesa in kaj pravična nova zemlja? V novi nebeški vladavini, kakor tudi človeštvo na Zemlji, ki mu bo vladalo, morajo priznati Božje merilo za to, kaj je prav in kaj ni prav. Jehova je »zatočišče pravičnosti«. (Jeremija 50:7, EI) Pravičnost je pravzaprav osnova njegove vrhovnosti ali njegovega vladarskega položaja v vesolju. (Job 37:23, 24; Psalm 89:14) Da bi v vesolju lahko vladal mir, morajo Jehovina stvarjenja priznavati njegovo pravico, da on postavlja merila za to, kaj je pravično in kaj je pregrešno. V zvezi s tem je tudi upanje v pravično novo ureditev odvisno od tega, ali bo Jehova ostal zvest svojim merilom. (Psalm 145:17)

3. Kakšno vprašanje se pojavi glede Jehovine popolne pravičnosti?

³ Pojavlja se vprašanje, kako lahko sveti in pravični Bog Jehova občuje z nepravičnimi ljudmi. (Primerjaj Izaija 59:2; Habakuk 1:13.) Kako lahko ostane zvest svojim vzvišenim merilom pravičnosti, ko izmed grešnikov izbira tiste, ki naj bi pripadali pravični vladavini, »novim nebesom«, in sprejema za prijatelje tiste, ki bodo del pravične »nove zemlje«? Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo razumeti biblijski nauk o opravičenju.

Milostna poravnava

4. Zakaj je padlo človeštvo pred Bogom globoko zadolženo in zakaj se sami ne moremo znebiti tega dolga?

⁴ V Svetem pismu se grehe primerja z dolgovi. (Glej Matej 6:12, 14; 18:21—35; Luka 11:4.) Vsi ljudje so grešniki in kot taki so pred Bogom globoko zadolženi. »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Ker je praoče Adam svoje potomstvo »prodal grehu«, se le-to ne more samo osvoboditi tega uničujočega dolga. (Rimljanom 7:14) Dolg se izbriše, ko dolžnik umre, ker »kdor je umrl, je oproščen greha«. (Rimljanom 6:7) Nobena še tako dobra dela, ki bi jih storil grešen človek v življenju, ga ne morejo izkupiti iz tega, kar je Adam izgubil, niti ga ta dela ne opravičijo pred Bogom. (Psalm 49:7, 9; Rimljanom 3:20)

5. Kako je Jehova priskrbel odkup grešnemu človeštvu in istočasno ohranil svojo popolno pravičnost?

⁵ Kako bi lahko Jehova priskrbel padlemu človeštvu odkupnino, ne da bi kako ogrozil svoja merila pravičnosti? Rešitev tega problema nedvomno odseva Jehovino modrost in njegovo nezasluženo dobroto. Apostol Pavel je to zelo lepo pojasnil v pismu Rimljanom. Pisal je: »Opravičeni pa so zastonj, po njegovi milosti v moči odrešenja (odkupu, NS), ki je prišlo po Kristusu Jezusu. Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, potem ko je v času potrpežljivosti prizanesel prej storjenim grehom. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.« (Rimljanom 3:24—26, JP)

6. a) Kako se je s Kristusovo žrtvijo zadovoljilo Jehovinim merilom pravičnosti in kaj je Jehova zato pripravljen storiti? b) Kako lahko Bog na račun osebe, ki veruje, pripiše pravičnost?

⁶ Jehova je v svoji nezasluženi dobroti sprejel Jezusovo žrtev v korist Adamovega potomstva. (1 Petrov 2:24) Bila je enakovredna ali prikladna žrtev, ker je Jezus kot popoln človek odkupil, kar je popolni človek Adam izgubil. (Glej 2 Mojzesova 21:23; 1 Timoteju 2:6.) Ker je bilo s tem zadoščeno pravici, je Jehova ljubeče pripravljen ‚izbrisati‘ ali ‚poravnati‘ grehe na račun dolžnikov ‚človeka, ki veruje v Jezusa‘. (Izaija 44:22; Apostolska dela 3:19) Če takšen človek ostane zvest, mu bo Jehova razen tega, da ne bo ‚računal njegovih grehov‘, na njegov račun pripisal pravičnost. (2 Korinčanom 5:19) Zahvaljujoč tej milostni poravnavi ‚so mnogi postali pravični‘. (Rimljanom 5:19) To je vidik opravičenja Božjega dejanja, po katerem se neki osebi brišejo grehi. (Apostolska dela 13:38, 39) Kdo so tisti, ki so v tem sestavu stvari bili opravičeni?

144 000 »svetih«

7. Na kakšen način je bil Kristus opravičen in kaj je bilo s tem omogočeno?

⁷ Jezusu Kristusu seveda ni bilo treba pripisati pravičnost, ker je bil v resnici pravičen. (1 Petrov 3:18) Ker je Jezus ostal kot popoln človek (»zadnji Adam«) zvest do smrti in žrtvoval svojo pravico do zemeljskega življenja, ga je Jehova, njegov Oče, obudil. Jezus je bil »opravičen v duhu«, to se pravi, da je bil proglašen za pravičnega po njegovi zaslugi in obujen kot »oživljajoči duh«. (1 Korinčanom 15:45; 1 Timoteju 3:16) S svojo žrtveno smrtjo je ustvaril osnovo, po kateri lahko Jehova vernim moškim in ženskam pripiše pravičnost. (Rimljanom 10:4)

8., 9. a) Kdo se je okoristil možnosti poravnave pravičnosti in zakaj? b) Kdo sestavlja »nova nebesa« in komu bodo vladali?

⁸ Razumljivo je, da so tisti, ki jih je Jehova izbral za pravična »nova nebesa« ali vladavino Kraljestva pod Kraljem Jezusom Kristusom, bili prvi, ki so se v tem sestavu stvari okoristili te možnosti milostne poravnave. V knjigi Danijela je opisana slovesnost v nebesih, ko je Kristus, Sin človekov, prejel »gospostvo, slavo in kraljestvo«, tako »da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki (na Zemlji)«. Nato je pokazal Danijel, da je bilo »kraljestvo in gospostvo« dano tudi »svetim Najvišjega«. (Danijel 7:13, 14, 27; primerjaj Razodetje 5:8—10.)

⁹ Število teh »svetih«, ki so izbrani, da vladajo z Jagnjetom, Jezusom Kristusom, na nebeški gori Sion, znaša 144 000; in ti so ‚odkupljeni izmed ljudi‘. (Razodetje 14:1—5) Skupaj s Kristusom sestavljajo pravična »nova nebesa« Jehovinega novega sestava stvari.

Všteta pravičnost — kako in zakaj?

10. a) Katera biblijska knjiga najdoločneje opiše nauk o opravičenju in na koga je bila naslovljena? h) Za koga v prvi vrsti velja biblijski nauk o opravičenju?

¹⁰ Pavlovo Pismo Rimljanom najdoločnejše opiše opravičenje človeka. Zanimivo je, da je Pavel to pismo naslovil vsem, ki so »poklicani k svetosti«. (Rimljanom 1:1, 7, JP) To pojasnjuje, zakaj je nauk o opravičenju, ki ga pojasnjuje Pavel, povezan s 144 000 »svetimi«.

11. Kakšna je zveza med vero, deli in opravičenjem?

¹¹ Glavna misel Pavlovega razmišljanja v pismu Rimljanom je, da ne morejo niti Židje niti pogani z deli doseči pravičen položaj pred Bogom, pa naj jih delajo, da bi zadostili Mojzesovi postavi ali enostavno iz instinktivnega spoštovanja moralnih zakonov. (Rimljanom 2:14, 15; 3:9, 10, 19, 20) Tako Židje kot tudi ljudje iz narodov se lahko opravičijo samo na osnovi vere v Jezusovo odkupno žrtev. (Rimljanom 3:22—24, 29, 30) Toda nasvet v zadnjih poglavjih Pisma Rimljanom (12. do 15. poglavje) pokaže, da mora biti takšna vera podprta z deli, ki so Bogu všeč, tako meni tudi Jakob. (Jakob 2:14—17) Takšna dela enostavno dokažejo, da je vera predpogoj za opravičenje kristjana.

12., 13. a) Zakaj morajo biti 144 000-i »sveti«, opravičeni? b) Kaj naredijo s pravico do življenja, ki jo dobijo?

¹² Toda zaradi katerega nujnega razloga morajo kristjani, ki so »poklicani k svetosti«, biti opravičeni? Tu pride v poštev drugi vidik opravičenja, namreč — Božja proglasitev, da je nekdo vreden življenja kot njegov popolni človeški sin. 144 000-i se morajo zaradi naloge, h kateri so poklicani v pravična »nova nebesa«, odreči in žrtvovati vsakršno upanje v večno življenje na zemlji. (Psalm 37:29; 115:6) V tem smislu umrejo žrtvene smrti. ‚Umrejo podobne smrti kot Kristus.‘ (Filipljanom 3:8—11)

¹³ V skladu z načelom, ki je zapisano v Mojzesovi postavi, mora biti vsaka žrtev, darovana Jehovi, brez napake. (3 Mojzesova 22:21; 5 Mojzesova 15:21) O 144 000-ih, o »svetih«, se govori kot o »pravičnih, ki so dosegli popolnost«. (Hebrejcem 12:23, JP)

Sprejeti kot duhovni sinovi

14., 15. a) Kakšno spremembo, kar se tiče greha, doživijo 144 000-i? b) Kako so obujeni v »novo življenje«?

¹⁴ Ti »pravični« simbolično umrejo, čeprav še naprej živijo. Apostol Pavel je pojasnil: »Kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem? Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus po veličastnem Očetovem posegu vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja. ... Vemo, da je bil naš stari človek križan (stara osebnost na kol pribita, NS) z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu. Zakaj kdor je umrl, je osvobojen greha.« (Rimljanom 6:2—7)

¹⁵ 144 000 »svetih«, od katerih jih sedaj v času konca na Zemlji živi le še malo, so že umrli, ‚kar se tiče greha‘. Po svoji simbolični smrti so ti, ki so »poklicani k svetosti« — obujeni v »novo življenje«. Zatem ko jih Jehova opraviči, jih lahko rodi po svojem duhu kot svoje duhovne »otroke«. »Ponovno so rojeni« in sprejeti (posinovljeni) kot »Božji sinovi«. (Janez 3:3; Rimljanom 8:9—16)a Postanejo duhovni Izraelci in so sprejeti v novo zavezo. (Jeremija 31:31—34; Luka 22:20; Rimljanom 9:6)

Dediči duhovništva in Kraljestva

16. Kaj bodo 144 000-i »sveti« podedovali?

¹⁶ 144 000 »svetih«, ki so Božji posvojeni duhovni »sinovi«, se imenujejo tudi ‚dediči‘. (Galačanom 4:5—7) Pavel je pisal duhovno rojenim kristjanom: »Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako z njim trpimo, da se tudi z njim oslavimo.« (Rimljanom 8:17) Kaj je Kristusova dediščina? Jehova ga je postavil za Kralja-Duhovnika ‚na veke po redu Melhizedekovem‘. (Hebrejcem 6:19, 20; 7:1) Kot Kristusove »sodediče« Jehova tudi z duhom rojene kristjane imenuje duhovnike. (2 Korinčanom 1:21; 1 Petrov 2:9) Razen tega pa jih je Jehova predvsem opravičil za to, da bodo pozneje »kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu«. (Rimljanom 5:17, JP)

17. a) Kaj morajo maziljeni kristjani dnevno delati, čeprav so že opravičeni? b) Kako prejmejo svoje plačilo?

¹⁷ Čeprav so ti maziljeni kristjani opravičeni, se morajo, dokler živijo na Zemlji, še vedno boriti proti svojim grešnim nagnjenjem. (Rimljanom 7:15—20) Potrebujejo Kristusovo kri, da so lahko očiščeni svojih dnevnih grehov zaradi nepopolnosti. (1 Janezov 1:7; 2:1, 2) Če ostanejo zvesti do konca svojega zemeljskega življenja, bodo ob svoji dobesedni smrti obujeni »za neuničljivo, brezmadežno in nepokvarjeno dediščino«, bodo namreč del pravičnih »novih nebes«. (1 Petrov 1:3, 4; 2 Petrov 3:13)

Hrepenenje po razodetju Božjih sinov

18., 19. a) Kaj pričakuje človeško »stvarstvo«? b) Kako se bodo »Božji sinovi« ‚razodeli‘ in zakaj človeško »stvarstvo« hrepeni po tem?

¹⁸ Kako vse to zadeva tiste mnogoštevilnejše od 144 000 duhovnih »Božjih sinov« — ki so lačni in žejni resnice, toda upajo, da bodo nekoč podedovali zemljo? Apostol Pavel je pisal o njih: »Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo minljivosti, ... v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok.« (Rimljanom 8:19—21, JP)

¹⁹ To človeško »stvarstvo«, ki upa v večno življenje na rajski zemlji, »nestrpno hrepeni po času — ki je sedaj blizu — ko se bodo Kralj Jezus Kristus in obujeni »Božji sinovi« ‚razodeli‘, tako da bodo uničili sedanji hudobni sestav stvari in nato »tisoč let« vladali kot kralji in duhovniki. (Razodetje 20:4, 6) V času Kristusove tisočletne vladavine se bo tudi »stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti, rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok«.

20. Kaj bo obravnavano v naslednjem članku?

²⁰ To, kako bodo ljudje, ki bodo del pravične »nove zemlje«, končno dosegli »svobodo poveličanih Božjih otrok« in kako jih že sedaj zadeva biblijski nauk o opravičenju, bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja v zvezi z Božjim opravičenjem ljudi

◻ Kaj se razume po Bibliji pod pravičnimi novimi nebesi in pravično novo zemljo?

◻ Zakaj mora človeštvo sedaj urediti zadeve z Jehovo?

◻ Kako je bilo zadovoljeno Jehovinim merilom pravičnosti?

◻ Zakaj so 144 000-i prvi, ki so opravičeni, in kaj naredijo s pravico do življenja, ki so jo prejeli?

◻ Kaj podedujejo 144 000-i skupaj s Kristusom?

[Okvir na strani 25]

Obstajata dva vidika opravičenja:

1. Bog proglasi osebo, da ni kriva.

2. Bog proglasi osebo za popolno in vredno večnega življenja na zemlji.

144 000-i, maziljeni kristjani, so opravičeni v obeh pogledih. Oni žrtvujejo svojo pravico do človeškega življenja, so rojeni kot duhovni »sinovi« in poklicani za kralje in duhovnike s Kristusom v »novih nebesih«.