Poročila in njihov globlji pomen

»Orodja miru?

»Orodja varnosti in svobode ljudstev.« Tako je označil papež Janez Pavel II vojake, ki so prisostvovali maši na trgu Svetega Petra v Rimu. Verski obred je bil namenjen članom vojske iz 24 dežel v okviru svetega leta rimokatoliške cerkve. Papež je rekel vojakom: »Vaša moč je potrebna za blaginjo vaših sodržavljanov, za varnost vaše domovine, za skupno dobrobit notranjega in mednarodnega miru!«

Kako zelo se to razlikuje od stališča, ki so ga zavzemali v prvih stoletjih našega štetja, odkriva celo cerkvena zgodovina! V švicarski katoliški publikaciji Orientirung (Zürich, št. 20/82, 222. stran) je na primer rečeno o »svetem« Martinu, zaščitniku Francije (316—397 n. št.): »Da je ta zelo spoštovani svetnik zahodnega krščanstva, izstopil iz vojne službe zaradi krščanskega prepričanja, ker se mu je zdelo nezdružljivo, da bi bil istočasno vojak in kristjan, je katoliško teologije vedno spravljalo v zadrego. To dejstvo so — zavestno ali podzavestno — enostavno zamolčali.« »Sveti« Martin naj bi rekel rimskemu cesarju Julijanu: »Jaz sem Kristusov vojak, ne smem se bojevati.«

Jezus Kristus svojih naslednikov nikakor ni spodbujal, da naj se udeležujejo bojnih pohodov, temveč jih je bodril, naj ‚ljubijo svoje sovražnike‘. (Matevž 5:44) Stališče, ki ga kristjani zavzemajo glede sodelovanja v posvetnih sporih, je apostol Pavel takole opisal: »Resnično pa je to, čeprav živimo kot normalni, običajni ljudje, da bijemo naš boj na duhovni ravni.« (2. Korinčanom 10:3, The New Testament in Modern English)

Davek lakote

Nadaljnja značilnost zadnjih dni je lakota. Za naš čas je Jezus napovedal »lakote ... po raznih krajih«. (Matevž 24:3, 7)

Lakota se širi med večino prebivalstva centralnega področja severne Afrike in pušča za seboj veliko bedo ter milijone mrtvih. V glavnem je bilo javnosti neznano, da so v letih 1958 do 1961 na Kitajskem suše, poplave in druge nadloge, okrnile že tako slabo žetev tako, da je resno primanjkovalo hrane. Pred kratkim so funkcionarji ljudske republike Kitajske prvič priznali, da je v tem štiriletnem obdobju lakote umrlo več kot 10 milijonov Kitajcev. Jeff Bradley, poročevalec tiskovne agencije Associated Press, navaja pojasnilo Xu Ganga, predstavnika državnega statističnega urada, ki pravi, da je v teh letih »preko 10 milijonov ljudi doletela nenaravna smrt, tako na osnovi določenih od ljudi povzročenih faktorjev kot tudi na osnovi težkih naravnih nesreč.«

Kljub naporom, da se zamolčijo dejstva, se visoko število umrlih zaradi lakote v našem stoletju ne da prikriti. Vse to prispeva k nadvse očitnemu izpolnjevanju prerokbe Jezusa o ‚znamenju njegovega prihoda in konca sestava stvari‘. (Matevž 24:3)

»Kaj se dogaja v naši družbi?«

Danes se nasilje pogosto pojavlja v najmanj pričakovanih krajih in ob najmanj pričakovanem času! V predmestju Sydneya je, na primer, nedeljski popoldanski mir nenadoma prekinil spopad dveh nasprotnih, rivalskih skupin motoristov z zračnimi puškami, puškami, noži, palicami, izvijači in verigami. Po približno petnajstminutnem boju je bilo mrtvih šest članov obeh motoriziranih band in neka neudeležena 14-letna deklica. Najmanj dvajset oseb je bilo ranjenih, nekatere od njih zelo težko.

Eno od vprašanj, ki so si jih postavili ljudje v Avstraliji in drugje po svetu, je bilo objavljeno v časopisu The Australian od 3. septembra 1984: »Kaj se dogaja v naši družbi?« Posamezniki, ki so »poučeni od Jehove«, poznajo odgovor. (Janez 6:45) Ti dogodki v Avstraliji so samo nadaljnji člen v dolgi verigi stalnih dejanj nasilja, ki se jih opaža po vsem svetu od 1914. leta dalje. Noben kraj na zemlji ni varen pred smrtonosnim dotikom nasilja. Biblija usmerja pozornost na take stvari kot na dokaze, da človeštvo živi v »poslednjih dneh«. Kakor je napovedala Božja Beseda, opažamo danes ‚naraščanje nezakonitosti‘ v družbi, ki trpi zaradi ljudi, ki so ‚brez samoobvladanja, surovi, nedobroljubni‘. (Matevž 24:12; 2. Timoteju 3:1—3)