Naše srce – presenetljiv organ!

»HVALIL te bom z vsem spoštovanjem, ker sem tako čudovito narejen. Tvoja dela so čudovita, tega se še kako zaveda duša moja.« (Psalm 139:14, NS) Te spoštljive besede psalmista Davida bi morale prodreti do občutljive strune naše notranjosti, ker je Stvarnik naša telesa res ustvaril tako, da to zbuja začudenje in spoštovanje.

Nobelov nagrajenec Alexis Carrell je rekel v svoji knjigi Man the Unknown (Človek neznanka) o krvi, da je »življenjska reka«, ki teče skozi naše arterije in vene: »Vsaki celici prinaša ustrezno hrano. Istočasno pa služi kot odvodni kanal, ki odnaša odpadne tvari iz tkiva. V krvi so tudi kemične snovi in celice in lahko, če je potrebno, kakšen organ obnovijo. Te lastnosti so zares presenetljive. Med opravljanjem takšnih čudovitih dolžnosti, se reka, kri ‚obnaša‘ kot gorski potok, ki s pomočjo naplavin blata in drevja popravlja hiše ob svojem bregu.« (strani 77, 78) Da, predstavljaj si, da isti tok nosi hrano telesu in odnaša odpadke, pa teh nikoli med seboj ne zamenja. In kaj poganja to reko po našem telesu? Srce!

Srce je dejansko dokaz Stvarnikove modrosti. To je votel mišični organ, velik kot pest. Pri moškem tehta približno 310 gramov, pri ženskah pa kakšnih 260 gramov. V njem so štirje ‚prostori‘, dva leva in dva desna. Desni gornji prekat sprejema kri iz ožilja telesa. Medtem ko se polni, se kri prečrpava v spodnji prekat, in od tam v pljuča. Niz zaklopk (lističev) preprečuje vračanje krvi. Kri se v pljučah osvobaja ogljikovega dioksida in istočasno sprejema potrebnejši kisik. Iz pljuč ‚gre‘ kri v gornji prekat, od tam se črpa v spodnji levi prekat in zatem v telesni krvni obtok, sedaj bo oskrbovala celice telesa s hranljivimi snovmi in odstranila njihove različne odpadne snovi.

Dejansko obstojata torej dve črpalki in dva krvna obtoka. Malo manjša desna prekata srca skrbita za ta krvni obtok v pljučah, konstrukcijsko večja in močnejša leva prekata pa oskrbujeta s krvjo telo. Človek ima kakšnih 97 000 kilometrov žil — arterij, ven in kapilar.

Srčna mišica je sestavljena iz najbolj zapletenih, med seboj prepletenih mišičnih vlaken v telesu. Če človek hitro teče, ta edinstvena mišica njegovemu srcu omogoča, da dela dvakrat toliko kot druge mišice. Te druge mišice se kmalu utrudijo, medtem ko srčna mišica nenehno dela — od zibelke do groba. No, tu je treba omeniti, da srce po vsakem bitju kratek čas počiva. Novorojenčkovo srce utripa 150 krat v minuti, ko človek odraste pa se delo srca upočasni na približno 72 utripov v minuti.a V kakšnih sedemdesetih letih življenja udari srce štiri milijarde utripov. V tem času prečrpa kakšnih 174 milijonov litrov krvi. Srce bo bilo dvakrat hitreje, če opravljamo bolj naporno delo. Pravtako bije srce hitreje, če se razburimo, bojimo ali jezimo — da bi nas pripravilo za »napad ali beg«.

Naslednje zelo pomembno dejstvo pa je to, da srce deluje, oziroma da ga poganja njegova lastna energija. Neodvisen živčni sistem spodbuja in nadzoruje delovanje želodca, ko ta ‚pripravlja‘ hrano za prebavljanje, nadzoruje pa še enakomerno delovanje črevesja, da se telesni odpadki pomikajo naprej, proti izhodni odprtini. Toda srce ima svoj izvor energije — ‚spobujevalni‘ vozel. Do tega spoznanja so prišli šele pred nedavnim. Zato prične srce fetusa biti preden so razviti živci. Ugotovljeno je, da srce še naprej bije, četudi je vzeto iz telesa, če je oskrbovano s krvjo.

Gotovo takšen življenjsko pomemben, neutruden organ zasluži, da z njim lepo ravnamo. Sem spada: pravilna prehrana, potreben počitek in gibanje, da bi srce ostalo močno. Tobaka se je še posebej treba izogibati. Pa tudi kar se tiče uživanja dobrih stvari, bi morali biti uravnoteženi in zmerni. Ker je srce tako pomemben organ, je v Bibliji pogosto omenjeno. Ampak, kot bomo videli, Biblija o njem govori več o simboličnem kot pa dobesednem srcu.

[Podčrtna opomba]