Vprašanja bralcev

■ Ali Jezusova obljuba večnega življenja, zapisana v Janezu 11:25, 26, velja samo za maziljence, ali pa se nanaša tudi na »veliko množico«, ki željno pričakuje, da bo živela na rajski zemlji?

Določen čas v preteklosti se je menilo in tako je tudi pisalo v Stražnem stolpu, da ta stavek velja samo za kristjane z nebeškim upanjem. Očitno se je tako mislilo zato, ker je Jezus tedaj to govoril samo osebam, ki jim je bilo pozneje dano takšno upanje. Toda pazljivo pregledovanje teh stavkov pokaže, da Jezus ni izrekel nobene omejitve. Študijski članki v tej izdaji Stražnega stolpa potrjujejo, da mora to imeti širši pomen in da vključuje tudi ljudi, ki upajo, da bodo večno živeli na rajski zemlji. Lahko to tako razumemo?

Upoštevaj, kaj je Marta rekla o mrtvem Lazarju in je zapisano v Janezu 11:24: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« Na kakšno vstajenje je mislila? Na takšno, kakršnega so pričakovali Abraham in drugi zvesti Židje — na zemeljsko vstajenje! Kako so tedaj te Jezusove besede delovale na Marto? Razodele so ji okolnosti v zvezi z zemeljskim vstajenjem.

Jezus je pozneje sebe označil kot takšnega, ki bo ubujal mrtve. Toda ni rekel, da govori samo o nekaterih mrtvih, ki so vanj verovali. On je »vstajenje in življenje« za vse, ki bodo dobili večno življenje, bodisi v nebesih ali na zemlji. Vse, o čemer je govoril v 25. in 26. vrsti, velja za obe skupini, čeprav sta različni. Maziljeni kristjani »oživijo« tako, da so obujeni za nesmrtno nebeško življenje. Tisti mrtvi pa, ki bodo večno živeli na zemlji, bodo obujeni na zemljo in nato postopoma privedeni do popolnosti. (Primerjaj Razodetje 20:4.)

Gotovo je, da maziljenci po vstajenju, kot to opisuje 26. vrsta, »ne bodo nikoli umrli«. Tedaj bodo ‚gledali Boga, kakšen je‘, zato jim ne bo treba še naprej »hoditi v veri«. (1. Janez 3:2, 3; 2. Korinčanom 5:7) Jezus nas je s tem, ko je rekel, »kdorkoli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl«, seznanil z dejstvom, ki je še posebej pomembno v zvezi s tistimi, ki upajo na večno življenje na zemlji. Pravičnost je že pripisana »veliki množici«, ker »so oprali svoja oblačila in jih očistili v Jagnjetovi krvi«. Oni že živijo z upanjem, da bodo preživeli veliko stisko in na njihova življenja se gleda kot na pravična, kot v starem času na Abrahamovo. Skupaj z obujenimi pa bodo v Kristusovi tisočletni vladavini še naprej verovali, da bi tako lahko dosegli večno življenje v človeški popolnosti.

Pravzaprav to ni popolnoma novo spoznanje. Od časa do časa so izdaje Stražno stolpne družbe predložile obširnejša pojasnila besed iz Janeza 11:24—26. Na primer, v Stražnem stolpu od 1. junija 1959 je na 337. strani (angl. izdaja) pisalo glede Jehovinih prič, zbranih iz vseh narodov: »Tisti, ki pričakujejo, da bodo živeli na zemlji, tudi upajo, da bodo preživeli konec sveta in živeli v novem svetu, ne da bi morali umreti.« Nato so bile navedene besede iz Hebrejcev 11:1, 6 in Janeza 11:26. Podobno je pisalo tudi v Stražnem stolpu od 15. aprila 1976, na 243. strani (angl. izdaja), da za obujeno človeštvo skupaj v »veliko množico« preživelih v Harmagedonu veljajo Jezusove besede: »Kdorkoli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Ali veruješ to?« Ali res veruješ?