Zavrni posvetne želje!
1., 2. a) Kako je treba častiti Jehovo? b) Kaj zahteva to od Jehovinih prič?
BOG JEHOVA zasluži, da ga vsi, ki so mu predani, častijo čisto in pravilno. Častiti ga morajo z besedami in deli ob vsakem času in v vsakem pogledu. Gotovo ne smejo imeti »duha sveta« — njegov grešen, sebičen in često pokvarjen občutek moči. (1. Korinčanom 2:12) Jehovine priče so organiziran narod za slavljenje Boga, zato morajo biti drugačni od tega sveta. Iskreno morajo sprejeti Božje vodstvo in se ‚odpovedati brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter živeti zmerno in pravično in predano Bogu v sedanjem svetu‘. (Titu 2:11—14)
2 Žalostno pa je, da ne časte Jehove vsi, ki trde, da ga ljubijo, in ne pokazujejo vedno, da so se odrekli posvetnih želja ali poti. Poroča se, da so se nekateri kristjani, preoblečeni v ženske, udeležili maškerad. Bi se lahko za takšno vedenje reklo, da ni posvetno ali da je v čast Jehovi? Takšnega obnašanja gotovo ne bi pričakovali od tistih, ki niso »del sveta«. (Janez 15:19) V večini primerov moški, ki se obleče v žensko, ne izgleda samo kot ženska, temveč nudi tudi moškim priložnost, da se mu približajo z nenaravno spolnostjo! (5. Mojzesova 22:5)
3. Katera vprašanja v zvezi s posvetnimi potmi in željami zaslužijo našo pozornost?
3 Kot Jehovine priče moramo vedeti, da ne smemo biti ‚preveč vmešani v posvetne zadeve‘, kakor je pokazal prejšnji članek. (1. Korinčanom 7:31 Olaf M. Norlie, The New Testament: A New Translation) Lahko si predstavljamo, da nas nezaslužena Božja dobrota »uči, da rečemo ‚ne‘ brezbožnosti in posvetnim strastem«. (Titu 2:11, 12, New International Version; NS) Toda kaj storiti, če naše srce ne reagira vedno tako? Ali da denimo želimo biti odločni v naši odločitvi, da odklanjamo posvetne želje — kaj nam pri tem lahko pomaga?
Obrni se k poslušalcu molitev
4., 5. a) Kaj vse lahko vključujejo naše molitve? b) Kako moramo včasih moliti za svoje srce?
4 Eden od načinov, kako bi uspešno odklonili posvetne želje, je, da iskreno in redno molimo za pomoč k tistemu, ki »posluša molitve«. (Psalm 65:2) Toda kako lahko molimo, če naše srce nekoliko nagiba k posvetnim stvarem?
5 Kot Jehovine priče bi morali ‚Bogu razodevati svoje želje v molitvi in prošnji v vsemu‘. Če delamo to z vero, bo naše misli in srce varoval edinstven »Božji mir«. Seveda je Jehova rekel, da so ‚težnje človeškega srca slabe od njegove mladosti‘. (Filipljanom 4:6, 7; 1. Mojzesova 8:21, NS) Zato moramo včasih moliti za drugačno razpoloženje, za spremembo srca. Če na primer posvetni čari vabijo naše srce, moramo prositi svojega nebeškega Očeta, da nam pomaga to željo odstraniti in jo nadomestiti z duhovno željo.
6. Kako lahko molimo, kadar nas posvetne poti in čari še posebej privlačijo?
6 Psalmist David je pred mnogimi stoletji takole prosil Boga: »Svoja pota, Jehova, mi pokaži,... Vodi me v svoji resnici ter me uči.« (Psalm 25:4, 5, EI) Jehova je uslišal Davida in gotovo lahko tudi danes usliši takšne prošnje svojih služabnikov. Ker Jehovine »poti« in »resnica« niso posvetne stvari, nam lahko, kadar nas poti tega sveta še posebej privlačijo, pomaga molitev.
7. Kaj bi bilo modro storiti, če nas privlači nezdrava posvetna zabava?
7 Svet ima nemoralno gledišče in je poln hudobije. Često se to vidi v posvetnih pesmih, plesih, knjigah, igrah, filmih, televizijskih sporedih in v podobnem. Kaj tedaj, če nas, predane kristjane, privlači nezdrava, posvetna zabava? Najprej bi bilo dobro oceniti možnosti zabave v luči Božje besede. To pa nam pokaže, da bi morali ‚sovražiti hudo in se držati dobrega‘. (Rimljanom 12:9) Zatem bi morali prositi Jehovo v molitvi za pomoč, da bi naše srce, čeprav nepopolno, prenehalo težiti za ničvrednimi stvarmi. Bog nam vsekakor lahko ‚ustvari čisto srce‘, če ga za to iskreno prosimo. (Psalm 51:10).
Pomoč svetega duha
8. Kaj se nam lahko zgodi po Psalmu 51:11, čeprav sedaj imamo svetega duha?
8 Zatem ko je bila izraelskemu kralju Davidu dramatično poudarjena vsa teža storjenega greha z Batsebo, je rotil Jehovo: »Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega duha svojega ne jemlji od mene.« (Psalm 51:11) Bog ga je uslišal. Toda upoštevaj, da se svetega duha lahko izgubi oziroma, da se ga lahko odvzame.
9. Kaj bi nas lahko potegnilo v posvetno pokvarjenost in s kakšnimi možnimi posledicami?
9 Če mi, predani kristjani, dovolimo svetu, da nas potegne nazaj v ‚vode razbrzdanosti‘, smo morda podlegli duhovno. (1. Petrov 4:4) To se lahko začne z radovednostjo, mogoče pričnemo hraniti razum in srce z nemoralnimi, posvetnimi mislimi, ki jih najdemo v literaturi in oblikah zabave, ki jih Biblija obsoja. Božja beseda pa nas spodbuja, naj bomo ‚otroci v stvareh, ki ne veljajo‘, torej ne iščimo nemoralnih stvari ali stvari, ki ne veljajo. (1. Korinčanom 14:20) Radovednost bi nas lahko potegnila v vrtiljak pokvarjenosti in bi lahko nespametno sklepali, da smo zreli ali duhovno dovolj močni, da se bomo uprli onečaščenju. Zatem pa bi lahko postali tako predrzni, da nam ne bi smel več nihče — niti Bog — reči, kaj naj delamo. Posledice so lahko katastrofalne, saj nihče ne more kljubovati Bogu, tako da bi trmasto zavračal njegov nasvet in ostal »nepoškodovan«. (EI) (Job 9:1—4)
10. a) Kaj se nam lahko zgodi v zvezi s svetim duhom, če ne brzdamo posvetnih želja? b) Kaj nam bo pomagalo, da se upremo svetu in njegovim vabam?
10 Nebrzdane posvetne želje lahko povzroče, da razžalostimo Božjega svetega duha, če ga ne spoštujemo. To pa bomo vsekakor storili, če uberemo smer, ki je nasprotna njegovemu vodstvu, ker bi osredotočili srce na druge cilje in ne na tiste, h katerim nas spodbuja duh. ‚Svetega Božjega duha bomo užalostili‘ tudi, če bomo odklanjali njegovo Besedo. (Efežanom 4:30; primerjaj Dejanja apostolov 7:51—53.) To nas lahko navede, da se bomo namerno uprli očitnemu delovanju Jehovinega duha, s tem pa lahko osramotimo (prekolnemo) tega duha, kar je neodpustljiv greh. (Matevž 12:31, 32; Marko 3:29; primerjaj Hebrejcem 6:4—6; 10:26—31.) Zato ne krenimo na stezo neodvisnosti in se ne vdajmo v posvetna dejanja, od koder smo enkrat že bili rešeni po Jehovini nezasluženi dobroti. Namesto tega prosimo za svetega duha in se podvržimo njegovemu vplivu, to nam bo pomagalo, da se upremo svetu in njegovim vabam. (Psalm 143:10; Lukež 11:13)
Božja beseda in pomoč
11. Kaj bomo sedaj pregledali in nam bo pomagalo, da se upremo skušnjavi, ‚izkoristiti svet, kolikor se le da‘?
11 Navdihnjena Božja beseda je sijajna stvaritev svetega duha. (2. Samuelova 23:2; 2. Timoteju 3:16; 2. Petrov 1:20, 21) Na njenih straneh je veliko stvari, ‚napisanih nam v pouk‘ in »za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov«. (Rimljanom 15:4; 1. Korinčanom 10:11) Kako so na svet gledali nekateri ljudje, ki jih omenja Biblija?
12. Kdo je bil Dema in kako nam lahko koristi, če vemo, kako je ravnal?
12 Celo neugoden primer je lahko koristen, ker nam pokaže, česa bi se morali ogibati. Denimo: Dema je zapustil apostola Pavla »iz ljubezni do tega sveta«. Ni zapisano, zaradi katere stvari ga je pravzaprav zapustil, toda ljubezen do posvetnih užitkov in materialnih dobrin lahko postane močnejša od ljubezni do duhovnih stvari. V vsakem primeru je Dema izpustil izredno priložnost, da bi krepil svojega brata Pavla. (2. Timoteju 4:10) Nas bi moralo to spodbuditi, da se trdno držimo svojih sovernikov in jih ne zapuščamo zaradi tega, ker bi naše srce bolj ljubilo sedanji sestav stvari, kot nje?
13. Kakšne dokaze imamo, da Abraham in Sara nista dovolila, da bi ju posvetni interesi preveč prevzeli?
13 Danes nas vodi celotna Biblija. In čeprav še ne bi bili prebrali niti ene cele knjige iz Biblije, naletimo že v 1. Mojzesovi na verne patriarhe, Abrahama, Izaka in Jakoba ter njihove lojalne žene, ‚ki se niso želeli polastiti sveta‘. Tako je, na primer, Abraham, ko mu je Bog zapovedal, odšel iz Ura, kaldejskega mesta z lepimi hišami in mnogimi prednostmi. Da, arheološke izkopanine odkrivajo, da sta on in njegova ljubljena žena Sara žrtvovala precejšnje materialno udobje in šla tja, kamor jima je naročil Jehova, kjer sta živela pod šotori kot tujca v obljubljeni deželi. Izak in Jakob sta zaradi del vere ‚sodeležnika iste obljube kot Abraham‘. Posvetni interesi so bili Abrahamu sorazmerno male vrednosti, ker je »pričakoval mesta s trdnimi temelji, katerega graditelj in stvaritelj je Bog.« (Hebrejcem 11:8—11, EI)
14. a) Kako se lahko potrdi, da Mojzes ni želel ‚povsem izkoristiti sveta‘? b) Kako nam lahko koristi Mojzesov zgled v zvezi z našim mnenjem o duhovnim interesih?
14 Prerok Mojzes nam je naslednji izreden zgled, ker je zaupal Jehovi in odklonil posvetne želje. Mojzes je v veri izbral pot, kjer so ga skupaj z Božjim ljudstvom zapostavljali, ker ‚je imel Kristusovo zasmehovanje (to je, da je Božji maziljeni služabnik) za večje bogastvo od egiptovskih zakladov‘. Zato je imel čudovito prednost, služil je neomajno ‚Nevidnemu (Jehovi), kot da bi ga bil videl‘. (Hebrejcem 11:24—27) Jasno je, da se Mojzes ni mogel bolje odločiti: da, dal je duhovne interese na prvo mesto v življenju, kljub vabam sveta. Tudi mi se ne smemo dati ujeti svetu. (Matevž 6:33)
15. Katere izkušnje Izraelcev bi nas morale spodbuditi, da se izogibamo nemorale?
15 S stvarmi sveta, ki bodo kmalu minile, bodo prešle tudi »želje mesa«, ki se pokazujejo na razne načine, nekatere so zelo slabe. (1. Janezov 2:15—17) Posvetne skušnjave k nemorali so številne in so včasih prava katastrofa za Jehovi predano ljudstvo. Na primer: čeprav so bili Izraelci osvobojeni iz egiptovskega suženjstva, je bilo kasneje tisoče pobitih, ker so imeli ‚nemoralne odnose s hčerami Moabcev‘. (4. Mojzesova 25. poglavje; 1. Korinčanom 10:8) Kako zelo bi nas moralo to spodbuditi, da se izogibamo posvetnih vab k nemorali!
16. a) Kaj je naredil Jožef, ko je prišel v skušnjavo, da bi zagrešil nemoralo? b) Kako nam lahko koristi Jožefov zgled?
16 Upoštevaj tudi zgled Jožefa, Jakobovega sina. Žena njegovega egiptovskega gospodarja ga je večkrat nagovarjala na spolne odnose. Toda on jo je vztrajno zavračal. Ni rečeno, da je bila žena grda in je kot takšna odbijala moškega, temveč je Jožef bežal od nje zato, ker ni hotel grešiti proti pravičnemu Bogu Jehovi. (1. Mojzesova 39:7—20) Ali bi tudi mi morali kaj spremeniti glede branja, rekreacije ali drugih okoliščin, da bi se ognili grešenja proti Bogu? Če da, storimo to brez oklevanja, kot verni Jožef. (1. Petrov 2:11, 12)
17. a) Kakšno obnašanje pogosto pospešuje posvetni način mišljenja? b) Kako so se krasile ošabne ženske v Judeji in kaj je bilo končno z njimi in njihovim nakitom?
17 Posvetno mnenje pogosto pospešuje duha neodvisnosti in ponos. Svet poudarja materialen način ‚gledanja‘ tudi s količino okrasja, kar je še posebej značilno za ženske, ki želijo lepo izgledati. Začasa Izaije so se ošabne ženske v Judeji precej kitile. Da bi bile moderne, so take ženske nosile »obročke na nogah« ali verižice okrog gležnjev. Ti obročki so, ko so hodile, »rožljali«, ženske pa so še bolj skrajšale korak, »stopicale« so z drobnimi stopinjami, da bi bile bolj imenitne in bolj ženstvene. Seveda, ko je Babilon leta 607. pr. n. št. osvojil Judejo, se je takšno kitenje prenehalo in končala svoboda. (Izaija 3:16—24)
18. Kako se glasi biblijsko merilo glede ženskega okrasja?
18 Kar se tiče ženskega okrasja je bila tudi velika razlika med vedenjem neskromne, posvetne Jezabele in skromne, Bogu predane, a vseeno lepo oblečene Estere! (2. Kraljev 9:30; Estera 2:7; 5:1) Gotovo bodo krščanske ženske želele biti podobne Esteri. Krasijo se torej z ‚dostojno obleko, s skromnostjo in razumnostjo‘. Njihov glavni okras pa je »skriti človek srca v neminljivem krasu krotkega in ponižnega srca, ki je dragocen pred Bogom«. (1. Timoteju 2:9, EI; 1. Petrov 3:3—5)
19. Kakšen odličen zgled je bil Jezus Kristus glede neposvetnosti?
19 Jezus Kristus nam je bil največji zgled v neposvetnosti. Čeprav je bil popoln človek, ki je imel več možnosti, da v svetu doseže uspeh, od kateregakoli drugega, je njegov glavni poklic bil duhovne narave — v tem se je tako razdajal, da ‚ni imel kam nasloniti svoje glave‘. (Matevž 8:20) Jezus je bil daleč od moralne pokvarjenosti sveta, zato je bilo zanj rečeno, da je »zvest, nedolžen, neoskrunjen, ločen od grešnikov«. (Hebrejcem 7:26, NS) Ker smo nepopolni ljudje, ne moremo popolnoma posnemati Jezusa. Toda narediti bi morali vse, kar moremo, Jehova pa nam bo pomagal. (1. Petrov 2:21, 22)
Vztrajno odklanjaj posvetne želje
20. Kako se lahko varuješ vpliva duha tega sveta, če častiš Jehovo?
20 Če si med srečnimi častilci Jehove, si že tako blagoslovljen. Našel si nekaj veliko boljšega od vsega, kar lahko nudi ta umirajoč, pokvarjen svet. Trdno se drži pravega čaščenja in ne padi pod vpliv duha tega sveta. Zato se često pomoli k tistemu, ki »posluša molitve«, išči pomoč svetega duha, vedno ubogaj nasvet iz Božje besede in nikar ne odidi iz vrst — sedaj že stoletja stare — ureditve Jehovinih zvestih prič. (Primerjaj Hebrejcem 12:1—3.)
21. Kako naj se glasi naša odločitev glede sveta?
21 Bodi odločen in ne poskušaj ‚potegniti iz sveta vsega‘. Osredotoči svoje misli in srce na izvrševanje Božje volje. Če to delaš, te bo Jehova podpiral s svojo »večno ramo«, ki nikoli ne odpove. (5. Mojzesova 33:27) Zaupaj v Božjo pomoč, živi razumno in pravično in bodi predan Bogu, odkloni ,pa brezbožnost in posvetne želje.
Kako boš odgovoril?
◻ Kako ti lahko molitev pomaga, če tvoje srce hrepeni po posvetnih stvareh?
◻ Kako nam lahko pomaga sveti duh, da se upremo svetu in njegovim privlačnostim?
◻ Kateri biblijski primeri nam lahko pomagajo, da bi se mogli upreti posvetnim potem in željam?
◻ Kako se lahko varujemo vpliva duha tega sveta?
[Slika na strani 27]
Ne dovoli, da te radovednost potegne v posvetno pokvarjenost.
[Slika na strani 29]
Jožef je zbežal od greha. Tudi mi bi morali hitro reagirati, da bi se izognili brezbožnega obnašanja.