Vprašanja bralcev

■ Ali se s tistim, kar piše v Hebrejcem 8:13 o Zakonu zaveze, da »se stara in... se bliža koncu«, misli na konec židovske ureditve leta 70. n. št.?

Ne. Nekateri sicer stavek iz Hebrejcem 8:13 pojasnjujejo tako. Toda iz sobesedila se lahko vidi, da se ta stavek nanaša na situacijo, v kakršni je bil Zakon zaveze od časa, ko je Jeremija napovedal novo zavezo.

V osmem poglavju lista Hebrejcem primerja apostol Pavel ti dve zavezi. »Prva zaveza« je bil Zavezni zakon, ki ga je posredoval Mojzes. »Druga« ali nova zaveza je »boljša zaveza«, njen posrednik pa je Jezus in ta zaveza je ‚zakonsko utemeljena na boljših obljubah‘. (Hebrejcem 8:6, 7)

Pavel je citiral Jeremijo 31:31—34, kjer je Jehova obljubil, da bo ‚sklenil novo zavezo z Izraelovo in Judovo hišo‘. Zatem je apostol pisal: »S tem, da je rekel ‚novo‘, je prejšnjo označil za staro. Kar pa se stara in postaja zastarelo, se bliža koncu.« (Hebrejcem 8:13, EI)

Pismo Hebrejcem je bilo napisano v času ‚konca židovskega sestava‘, verjetno devet let preden so Rimljani uničili Jeruzalem leta 70 n. št. (Hebrejcem 9:26) Zato so nekateri tako pojasnjevali ta stavek: Ko je umrl Jezus, Bog ni več priznaval Zakon, toda čaščenje v templju se je nadaljevalo vse do leta 70 n. št. Ko je torej Pavel pisal Hebrejcem 8:13, se je ‚Zakon zaveze staral in ni bil več daleč od tega, da popolnoma izgine‘, kar se je zgodilo leta 70 n. št.

Vendar drugo pojasnilo bolj ustreza tistemu, kar piše v pismu Hebrejcem v osmem poglavju.

Pavel je poudaril Božjo izjavo po Jeremiji, da bo nova zaveza zamenjala zakon zaveze, ki ni bil neoporečen, ker ni mogel proizvesti pravičnih ljudi. (Rimljanom 3:20) Hebrejci v Jeremijevih dneh so gotovo bili presenečeni, ko so zvedeli, da bo Zakon zaveze zamenjan z novo zavezo, ki bo lahko poskrbela za popolno odpuščanje grehov.

Ko je Bog posebej napovedal novo zavezo, se je pričela stara zaveza v nekem smislu starati. Vendar je Bog dovolil, da ta zaveze ostane, dokler ni prišel Mesija, ki je bil posrednik nove zaveze; lahko bi rekli, da so bili od časa, ko je Jeremija to zapisal, Zakonu zaveze šteti dnevi. Zato se ta stavek tudi prične: »S tem, da je rekel ‚novo‘, je prejšnjo označil za staro.« J. B. Philips pa je to takole prevedel: »Samo dejstvo, da govori Bog o novi zavezi... naredi staro zavezo za zastarelo.«

Predvidena zastarelost od časa, ko so bile zapisane besede iz Jeremije 31:31—34, je prišla na plan, ko je Jezus s svojo smrtjo ukinil zakon. Zato je Pavel lahko kakšnih 28 let pozneje v naslednjem stavku dodal: »Imela je sicer tudi prva ukaze glede Božje službe ter pozemeljsko svetišče.« (Hebrejcem 9:1, EI)