Kje je resnica, ki nas lahko osvobodi?
»Jezus (je) govoril: ... spoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:31, 32, EI)
1. Kakšne vrste svobode so si že želeli ljudje?
SVOBODA! Stoletja je ta beseda razvnemala duha in srca ljudi! Za svobodo so se bili boji. Milijoni so zanjo umrli. Mnogi čutijo tako, kot je čutil in rekel ameriški državnik Patrick Henry pred več kot 200 leti: »Dajte mi svobodo ali smrt.« Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je med II. svetovno vojno zahteval ‚štiri svobode‘: svobodo govora, svobodo verovanja, svobodo pred siromaštvom in svobodo pred strahom.
2., 3. Kaj vse bi morala dati prava svoboda?
2 Ampak svoboda v pravem smislu vključuje več kot to. Ali nas lahko katera od navedenih ‚svobod‘ osvobodi nepopolnosti? Nas lahko osvobodi bolezni? Razen tega se bo vsakdo neglede kako zdrav je, prej ali slej srečal s trdim dejstvom staranja in smrti. Kaj lahko nekdo uživa v grobu? Biblija nam odgovarja: »Mrtvi ničesar ne vedo«. Zato v Bibliji še piše: »Živemu psu je bolje nego mrtvemu levu.« (Propovednik 9:4, 5)
3 Da bi bili res popolnoma svobodni, moramo biti rešeni iz suženjstva nepopolnosti, bolezni in smrti. Razen tega pa bi morala biti odstranjena revščina, zatiranje, kriminal in vojne, skratka vse strahote, ki jih je človeštvo trpelo skozi vso zgodovino. Kdo pa nam lahko dá takšno svobodo? Ali lahko kateri zdravnik ozdravi raka, srčne bolezni in vse druge bolezni? Ali lahko katerikoli znanstvenik ustavi proces staranja in umiranja ali nam ko umremo, vrne življenje? Ali lahko katerikoli politični voditelj jamči trajni mir na Zemlji in da ne bo več vojn? Ali lahko župan ali policijski načelnik iz nekega mesta popolnoma prežene hudodelstva? Kateri gospodarski sistem te lahko osvobodi revščine, nezaposlenosti ali inflacije in ustvari trajno blagostanje?
4. Na čem mora temeljiti prava svoboda?
4 Če je kje kakšno upanje za odstranitev slabega stanja, ki je vanj pogreznjeno človeštvo, potem to prav gotovo temelji na resnici. Kajti prava svoboda ne more temeljiti na prevari ali lažeh. Kadar torej nekdo, pa naj bo to posvetni voditelj, znanstvenik, gospodarstvenik ali duhovnik, sodi o tem, kaj naj bi prineslo dolgo pričakovano svobodo, se moramo vprašati — ali govori resnico? Človeštvo je namreč imelo priložnost že prevečkrat videti, ali so bila mišljenja, obljube in napori ljudi v soglasju z resnico.
Upanja, ki ne temelje na resnici
5. Se je upanje na osvoboditev od bolezni spolnilo?
5 Pred nekaj desetletji so, na primer, mnogi verovali, da bo človeštvo, zahvaljujoč zdravstvenemu dosežku in napredku, osvobojeno bolezni. Ali pa je sicer velik zdravstveni uspeh res osvobodil človeštvo bolezni? Ne, ker so se bolezni, kot rak in srčna obolenja skoraj epidemično razširile. Nekaj časa so verjeli, da bodo nova čudežna zdravila premagala spolne bolezni. Znan britanski zdravstveni časopis The Lancet, pa je poročal: »Svetovna organizacija za zdravstvo (WHO) zaključuje, da je po vsem svetu letno kakšnih 250 milijonov novih primerov gonoreje in 50 milijonov novih obolenj sifilisa. Druge nalezljive spolne bolezni so morda še bolj razširjene.« (Primerjaj Pregovori 7:10, 21—23.)
6. Zakaj lahko rečemo, da sta znanost in industrija razočarali?
6 Kako pa je z velikimi upanji, ki so jih pred sto ali dvesto leti razgibali industrija in znanost? Samo en primer: avtomobil so pozdravili kot veliko pridobitev in na nek način je to tudi bil. Toda ‚pomagal‘ je, da se mesta duše zaradi prenapolnjenosti, hrupa in nesnage. Po svetu se letno ubije več kot 200 000 ljudi v prometnih nesrečah, milijoni pa so ranjeni. Razočaranje nad tehnologijo je opazil tudi Orville Wright, eden izmed izumiteljev letala. Mod II. svetovno vojno je takole pisal Henryju Fordu: »Wilbur in jaz sva mislila, da bo letalo pospešilo mir v svetu. Toda izgleda, da je ravno nasprotno. Domnevam, da bi, če bi vpeljal masovno proizvodnjo — enega največjih iznajdb stoletij ... le-to uporabili ... za izgradnjo tankov za uničenje sveta. Izgleda, da ni mogoče iznajti nobene koristne stvari, ki je nekdo ne bi zlorabil.«
7. Ali lahko kakšen gospodarski sistem tega sveta prineso blagostanje vsem ljudem?
7 Ali se je poskušanje z raznimi gospodarskimi sistemi skozi stoletja pokazalo za stabilno in je prineslo trajno blagostanje? Ne, ker je gospodarska nestanovitnost sedaj tema dneva. Jack Weldon, profesor ekonomije na McGil univerzi v Montrealu, je rekel: »Vsak ekonomist, ki je pristojen in pošten, bo priznal, da res ne vemo, kako rešiti probleme s katerimi se sooča večina velikih industrijsko razvitih dežel.« V manj razvitih deželah je stanje še hujše. V eni izmed takih dežel živi, kot poroča časopis Time, »več kot dva milijona otrok, ki so jih siromašni starši ‚pozabili‘ in nadaljnjih 14 milijonov otrok, ki žive v takšni revščini, da izgleda celo prej omenjeno zanemarjenje boljše od tega.« Na drugem koncu sveta pa je, kot je pisalo v Philippine‚ Daily Expresu »po ocenah skoraj 500 milijonov Azijcev, ki so ‚popolnoma brez vsega‘, menijo pa, da se bo njihovo število še povečalo«.
8. Je demokracija prinesla državljanom osebno varnost?
8 Med I. svetovno vojno so govorili, da se ta vojna bíje zato, da bi »svetu zagotovila demokracijo«. Ampak danes je le nekaj dežel demokratičnih. Kako varni so državljani tam, kjer se trdi, da vlada demokracija? V Združenih Državah Amerike je vsaka tretja družina žrtev neke vrste hudodelstva. Predsednik Vrhovnega sodišča Warren Burger, je rekel: »Približujemo se statusu nebogljene družbe — družbe, za katero se dvomi, da je sposobna ohraniti osnovno varnost na ulicah, v šolah in domovih. Dodal je: »V zadnjih 10 letih so mnogi državni voditelji in tudi voditelji drugih dežel govorili o mednarodnem nasilju. Toda nasilje vsakdanjega terorizma v naših večjih mestih (v ZDA) prekaša nasilje vseh ‚mednarodnih teroristov‘, o katerih se je poročalo v kateremkoli letu.« (Primerjaj Propovednik 8:11.)
9. Se je uresničila napoved, da v tem stoletju ne bo več vojn?
9 I. svetovna vojna je opisana kot »vojna, ki bo naredila konec vojnam«. V enciklopediji Americana piše: »Politiki in novinarji so med vojno govorili o imenitnih dnevih, ki bodo prišli, ko ne bo več vojn, oboroževanja in sporov med narodi«. Ampak resnica je bila čisto drugačna. V južnoafriški publikaciji The Natal Mercury, je pred nedavnim pisalo: »Predsednik Woodrow Wilson je opisal I. svetovno vojno kot ‚vojno, ki bi naj naredila konec vsem vojnam‘. Njegova napoved bi bila mnogo bolj točna, če bi jo bil imenoval ‚vojna, ki je povzročila konec miru‘.« V članku je še pisalo: »Od 1914. leta je svet verjetno videl več nasilja in nemirov kot kdajkoli prej v zgodovini.« Svet troši danes več kot 500 milijard dolarjev letno v vojne namene. Države imajo dovolj jedrskega orožja, da bi lahko uničile kakšnih milijon velikih mest, več, kot jih sploh je.
10. Kakšna je resnica glede napredka, ki ga je človeštvo doseglo na raznih področjih?
10 Ne, resnica izgleda takole: ne glede na napredek, ki je bil dosežen na raznih področjih, človeštvo ni osvobojeno izkoriščanja, trpljenja, revščine, hudodelstev, vojn, strahu, bolezni in smrti. Torej trditve, obljube in mišljenja voditeljev tega sveta niso temeljile na resnici; to se je jasno dokazalo skozi stoletja. Točno tako je, kot piše v Bibliji, v 2. Petrovem 2:19: »Svobodo jim obetajo, ko so vendar sami sužnji pogube.« (EI)
Preiskati versko »resnico«
11. Kako se lahko presodi trditve o resnici v religijah?
11 Človeštvo bi se moralo rešiti žalostnega stanja, v katerem je danes, razen tega pa mora biti rešeno tudi miselnih okovov, ki so jih povzročili lažni religiozni nauki. Vendar religije krščanstva in ostale religije tega sveta trde, da je v njihovih verovanjih resnica. Lahko je trditi, toda kaj kažejo dejstva? Spomni se, da piše v Božji besedi: »Vera brez del je mrtva.« (Jakob 2:26) Razen tega je Jezus izjavil: »Varujte se lažnivih prerokov; ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi. Po njih sadovih jih spoznate.« Da, različna verstva ne moremo priznat kot prava ali obsoditi, da so lažna samo po njihovih trditvah, temveč po njihovih sadovih. Glede lažnih religij je Jezus rekel: »Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.« (Matevž 7:15—20)
12. Kakšno je stanje vseh teh religij po svetu?
12 Če vera predstavlja resnico, bi gotovo najmanjši sad, ki ga prinaša, moral dokazovati, da resnica združuje vse, ki ji pripadajo. Jezus je rekel, da bi morali biti tisti, ki imajo resnico, »vsi eno«. (Janez 17:21) V Božji besedi tudi piše: »Da vsi eno govorite.« »Ne bodi razdorov med vami.« »Bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.« (1. Korinčanom 1:10) Tako mora biti pri tistih, ki dejansko zastopajo Boga, ker »Bog ni Bog nereda, ampak miru«. (1. Korinčanom 14:33) Toda verstva tega sveta so razdeljena na tisoče sekt in čaščenj, ki uče nasprotne nauke in vsak po svoje delajo; ne samo da so razlike med religijami, temveč so nasprotja celo v njih samih. Takšne zmešnjave in zmote ni ustvaril Bog. V avstralskem cerkvenem časopisu Leaders’ Vision so priznali: »Živeti v neenotnosti pomeni biti v stanju biblijskega greha. Povsem očitno zanikamo Sveto pismo.«
13. a) Kakšne so posledice neenotnosti lažne religije? b) Odkod torej te lažne religije?
13 Nadaljnji dokaz, da takšna verstva ne predstavljajo resnice in niso Božja, so posledice njihove neenotnosti. Če neka vera uči resnico, je gotovo osnovna stvar, da se njeni člani vsaj med seboj ne ubijajo. Kakšna bi sicer bila to resnica, in kakšna bratovščina bi to bila? Zgodovina pa pokaže, da so pripadniki istih religij med vojno ubijali drug druge; pobili so jih na milijone in sicer samo zato, ker so živeli v različnih deželah. Včasih ubijajo člani iste religije drug druge celo v isti deželi, v državljanskih uporih ali revolucijah. V Bibliji, v 1. Janezovem 3:10—12 pa piše, da so tisti, ki ubijajo svoje »brate« ‚otroci hudiča‘. (Primerjaj 1. Mojzesova 4:8.) Božji otroci ne delajo tako, nasprotno, med njimi vlada prava ljubezen. Jezus je jasno povedal: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.« (Janez 13:35, EI)
14. Kakšna je resnica o religijah tega sveta v luči tistega; kar je rekel Jezus o »sadovih«?
14 Slabi sadovi, neenotnost, vojskovanja kakor tudi vse večja nemorala in hinavščina, to prevladuje v religijah tega sveta, in vse to razodeva, da ne predstavljajo resnice — in ne Boga. Te religije so zares slabo drevje, ki rodi gnile sadove. Zato se bo ‚posekalo in vrglo na ogenj‘.
Zaupati v boga resnice
15. Komu bi naj popolnoma zaupali; in zakaj?
15 Nesposobnost ljudi, da bi vzpostavili pravo svobodo vsaj v važnih življenjskih stvareh, samo še poudarja to, kar je zapisano v Bibliji, v Jeremiji 10:23: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Ne, Bog ni ustvaril človeka tako, da bi bil zmožen živeti neodvisno od njegovega vodstva in biti uspešen. To je eden od razlogov, zakaj je Bog toliko tisočletij dovolil ljudem vladati neodvisno od njega; Bog je hotel enkrat za vselej dokazati, da takšna vlada ne more prinesti prave svobode in sreče. V Psalmu 146:3 je napisan moder nasvet: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve« Komu naj tedaj zaupamo? Odgovor na to najdemo v Bibliji: »Zaupaj v Jehovo iz vsega srca svojega, na razum svoj pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga upoštevaj, in on poravna steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6, NS)
16. Kako zelo lahko zaupamo Jehovi?
16 Zakaj pa lahko Jehovi zelo zaupamo? Zato, ker v Psalmu 31:5 piše, da je ‚Jehova Bog resnice‘. Če res hočemo poznati resnico o vseh važnih življenjskih vprašanjih in odgovore na vprašanja, ki begajo celo svetovne voditelje, ‚povprašajmo‘ Boga. Ker ‚Bog ne more lagati‘, se bo vse, kar je on rekel, tudi res zgodilo. »Prisegel je Jehova nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane.« (Hebrejcem 6:18; Izaija 14:24)
17. Kako je Jehova poskrbel, da tisti, ki resnico iskreno iščejo, le-to tudi najdejo?
17 Bog bo vsem tistim, ki iskreno žele poznati resnico, to gotovo tudi razodel, ker je Jezus po Janezu 8:32 rekel: »In spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« Tudi ko je molil k Bogu je rekel: »Tvoja beseda je resnica.« (Janez 17:17) Kje pa je ta Božja »beseda«, njegova resnica? Apostol Pavel nam pove, kje: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno.« (2. Timoteju 3:16) Vsemogočni Stvarnik vesolja je s tem potrdil, da je avtor Biblije. S svojo močno delujočo močjo ali svetim duhom je navedel zveste ljudi, da so zapisali njegove misli. Ko torej beremo Biblijo, je tako, kot da bi nam govoril Bog. (1. Tesaloničanom 2:13; 2. Petrov 1:20, 21)
18. Zakaj je nerazumno misliti, da Bog ne bi mogel biti avtor Biblije?
18 Nekateri trdé, da ni Bog avtor Biblije. Ljudje lahko pišejo knjige, Bog pa je ustvaril ljudi. Ali torej Stvarnik ljudi, ki je daleč sposobnejši, ne bi mogel česa, kar lahko naredijo mnogo nižji ljudje? Po elektronskih pripravah znanstveniki vodijo satelite v vesolju. Govornik v studiu govori v mikrofon, njegov glas pa se sliši tisoče kilometrov proč. V naših domovih smo videli na televiziji celo kaj se dogaja na Mesecu. Jehova je ustvaril ušesa, oči, elektriko in zvoke. Ali pa ne bi mogel tedaj s svojo »dinamično energijo« prenesti svoje misli zvestim služabnikom na Zemlji? Stvarnik tega veličastnega vesolja je seveda lahko ‚ustvaril‘ tudi knjigo! (Izaija 40:26)
19. Zakaj je Bog ‚sestavil‘ Biblijo tako, da jo je težko razumeti?
19 Drugi zopet pravijo: ‚Ampak Biblijo se težko razume.‘ Da, tudi to je res. (2. Petrov 3:16) Zakaj pa je Bog tako sestavil Biblijo? Zato, ker je on tisti, ki odloča, kdo bo spoznal resnico. Apostol Pavel je rekel glede Božjih resnic: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo.« (1. Korinčanom 3:6) Bog si torej pridržuje pravico, da bo razodel resnice samo tistim, ki to zares žele in ki so pripravljeni potem živeti v skladu z njimi ter zvesto služiti Bogu: »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da ne bi razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prerokom.« (Amos 3:7; Daniel 2:28, 47)
20. Kje je resnica, ki nas lahko osvobodi?
20 Vsekakor Bog resnice obstaja. Njegove resnice pa so zapisane v njegovi navdihnjeni Besedi, Bibliji. Bog omogoča svojim ponižnim služabnikom, da razumejo Sveto pismo. Kakšne važne resnice iz Božje besede pa razodeva Bog tistim, ki iščejo resnico, posebej še v našem času? V naslednjem članku bomo obravnavali nekaj teh resnic.
Se spomniš naslednjih misli?
◻ Kakšno svobodo človeštvo v resnici potrebuje?
◻ Kako so razočarali upi tega sveta? Zakaj?
◻ Kako lahko ločimo pravo religijo od lažne?
◻ Iz katerih razlogov lahko Jehovi popolnoma zaupamo?
◻ Komu razodeva Jehova svoje resnice?
[Slike na strani 20]
Skrajni čas je, da se človeštvo osvobodi teh strašnih stvari
[Sliki na strani 21]
Jezus je glede lažnih religij opozoril: »Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj.«