Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w83 1. 8. str. 14–18
  • Ostani zvest »sodelavec za resnico«

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Ostani zvest »sodelavec za resnico«
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1983
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Še naprej hoditi v resnici
  • »Sodelavci za resnico«
  • Zvesto pomagati kljub nasprotovanju
  • Posnemaj, kar je dobrega
  • Dokaz ljubezni med sodelavci
  • Ostani zvest sodelavec
  • Kako je Gaj pomagal sovernikom
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (preučevalna izdaja) 2017
  • Biblijska knjiga številka 64: 3. Janezovo
    »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno«
  • Bodimo sodelavci za resnico
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1991
  • 3. Janezovo – kratka vsebina
    Sveto pismo – prevod novi svet
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1983
w83 1. 8. str. 14–18

Ostani zvest »sodelavec za resnico«

»Zvesto ravnaš v tem, kar delaš za brate. ... Mi smo ... dolžni (gostoljubno, NS) sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. Janezov 5—8)

1. Kako moramo častiti Jehovo, da bi mu ugajali?

JEHOVA išče ljudi, ki ga želijo častiti »v duhu in resnici«. (Janez 4:23, 24) Da bi jih Bog priznal, ga morajo častiti tako, kot on sam zahteva, soglasno z njegovim namenom. Trdno se morajo držati tudi celote krščanskih naukov, ki dajejo poudarek na Jezusa Kristusa. Če hočemo, biti rešeni, je nujno stalno hoditi v tej resnici. (Efežanom 1:13, 14; 1. Janezov 3:23)

2. Katero vprašanje se pojavi, in kje bomo našli koristen nasvet?

2 Jehovine priče morajo vedno hoditi v resnici. Dejansko morajo sodelovati v »sveti službi«, to pa delajo tako, da zvesto podpirajo napredovanje Kraljestva kot »sodelavci za resnico«. (Rimljanom 12:1; 3. Janezov 5—8; Matevž 6:33) Ampak, kako se to lahko stori? V tretjem navdihnjenem pismu apostola Janeza nam je dan zelo koristen nasvet.

Še naprej hoditi v resnici

3. Kako je že v uvodnih besedah 3. Janezovega lista vidna vez krščanske ljubezni?

3 Vez krščanske ljubezni se pokaže že v apostolovih uvodnih besedah. Napisal je namreč:

»Starešina Gaju ljubljenemu, ki ga ljubim v resnici.« (3. Janezov 1)

Janez je sam sebe imenoval »starešina« ali »starejši mož« (NS), verjetno zato, ker je bil precej star in duhovno zrel. Gaj je bil njegov ljubljen, krščanski prijatelj, ki je živel v neimenovanem kraju. Janez ga je imenoval »ljubljeni Gaj« (EI), to je bil izraz naklonjenosti, ki je bil v rabi med prvimi kristjani. (Rimljanom 16:5; 2. Petrov 3:1; Juda 3)

4., 5. a) Kaj je Janez želel Gaju in za to tudi molil? b) Za kakšen cilj je živel Gaj?

4 Janez je upravičeno imel rad Gaja, ker beremo:

»Preljubi! Želim (molim za to, NS), da bi ti bilo v vsem dobro in da bi bil zdrav, kakor je dobro tvoji duši. Močno sem se razveselil, ko so prišli bratje in so pričali o tvoji zvestobi, v kateri po resnici živiš. Večjega veselja nimam kakor to, da moji otroci žive po resnici.« (3. Janezov 2—4, EI)

5 Apostol je molil, da bi bilo »Gaju v vsem dobro«, duhovno in materialno. Molil je tudi, da bi bil njegov prijatelj »zdrav«. Ta precej običajna želja ni nujno pomenila, da je bil Gaj tedaj res bolan. (Primerjaj Dejanja apostolov 15:29.) Z besedo »duša« je Janez označil življenje razumne osebe. Kako je Gaj živel? Zvesto je služil Bogu v »sveti službi«.

6., 7. a) Zakaj se je Janez lahko ‚zelo veselil‘? b) Kakšne morajo biti (kot je bil Gaj), vse zveste Jehovine priče glede »resnice«?

6 Od duhovnih bratov, ki so prišli v Efez, je Janez izvedel ohrabrujočo novico, ki ga je zelo ‚razveselila‘. Lahko se je veselil, ker je bil njegov prijatelj Gaj duhovno dober in se je trdno držal resnice. (Pregovori 15:30; 25:25) »Bratje« so verjetno bili iz skupščine, s katero je bil tudi Gaj povezan, ali pa so morda iz Efeza hodili na obisk v tisto skupščino, morda so tej skupščini celo izročili neko prejšnje apostolovo pismo. (3. Janezov 9)

7 Ti bratje so ‚pričali za resnico, ki se je je Gaj trdno držal‘. Resnico o Jezusu je povsem priznal in je živel po Jehovinih zahtevah. ‚Živel je po resnici‘ in se je držal vseh krščanskih naukov. Da, vsaka zvesta Jehovina priča naj ne bi bila samo »v resnici«, temveč bi morala po njej živeti, resnica bi ji morala biti življenjska pot. Zvesti kristjani se pokoravajo »resnici«, zavračajo odpadništvo in služijo Bogu z »nerazdeljenim srcem«. (2. Janezov 1—4; Izaija 38:2, 3)

8. Zakaj je lahko Janez na Gaja gledal kot na enega svojih »otrok«?

8 Janez je rekel, da zanj ni večjega razloga za hvaležnost, kot če sliši, da njegovi »otroci« še naprej »žive po resnici« ali ‚v skladu z resnico‘. Apostol je Gaju bil duhovni oče, ker mu je pomagal, da si je pridobil točno spoznanje Svetih spisov. (Primerjaj 1. Korinčanom 4:14—17.) In tudi če Janez svojega ljubljenega prijatelja ne bi bil pripeljal v resnico, je lahko zaradi svoje visoke starosti, krščanske zrelosti in očetovskega nagnjenja do Gaja, na tega očitno mlajšega moža, gledal kot na enega svojih »otrok«.

»Sodelavci za resnico«

9. K čemu je bil Gaj spodbujen po 3. Janezovem 5—8, da naj dela?

9 Gaj je spolnjeval svoje krščanske dolžnosti, zato ga je Janez pohvalil z besedami:

»Ljubljeni, zvesto ravnaš v tem, karkoli delaš za brate, in to tujce, ki so pričali za ljubezen tvojo pred skupščino; in dobro boš delal, če jih odpravljaš na to, kakor je vredno Boga. Kajti zaradi imena njegovega so šli na pot, ničesar ne jemajoč od poganov. Mi torej smo dolžni sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. Janezov 5—8)

10. Kaj je »zvesto delal« Gaj, in ali danes Jehovine priče podobno delajo?

10 Gaj je »zvesto delal« ali »zvesto ravnal« (EI), ko je gostoljubno sprejemal brate, ki so prišli na obisk. To je bilo še posebej spoštovanja vredno, ker so bili to »tujci« — ljudje, ki jih prej ni poznal. Jehovine priče danes podobno »zvesto delajo«, ko so gostoljubni z brati v veri, kot so na primer potujoči nadzorniki, ki jih pošilja Stražnostolpno združenje. (Rimljanom 12:13)

11. Kaj so lahko potujoči bratje potrdili v zvezi z Gajem?

11 Ljubljeni Gaj je zagotovo pokazoval ljubezen na osnovi temeljnih načel, in potujoči bratje so to pripovedovali »pred skupščino« morda na kakšnem krščanskem sestanku v Efezu. (Primerjaj Dejanja apostolov 14:27.) Ti so lahko potrdili, da je Gaj bil gostoljuben. Pokazal je ljubezen do tujcev in s tem pokazal lastnost, ki so jo bogaboječi ljudje imeli v vseh stoletjih. (1. Mojzesova 18:1—8; Matevž 25:34, 35, 40)

12. a) Kako se je potujoče kristjane odpravljalo na pot? b) V korist čigavega imena so ti bratje potovali? c) Se drugače ravna, z zvestimi brati kot z odpadniki? Zakaj?

12 Apostol je spodbudil Gaja, naj potujoče kristjane ‚odpravi na pot, kakor se spodobi pred Bogom‘, ker so se v službi morali zelo truditi. Za svoja potovanja so na primer potrebovali hrano in denar. (Titu 3:13) Tem bratom naj bi pomagal, ker so potovali v korist »njegovega imena«. Janez je tukaj očitno mislil Božje edinstveno ime Jehova, ker je Gaja spodbudil, naj jih odpravlja na pot tako, da bo to »vredno Boga«. (Primerjaj Novi svet prevod; Kingdom Interlinear Translation; Bruns; Rösch.) Potujočim učiteljem zmotnih naukov se ne daje gostoljubje, toda ti zvesti potujoči bratje so zaslužili, da se z njimi ravna kot z zvestimi pričami Jehove in njegovega Sina. (Izaija 43:10—12; Dejanja apostolov 1:6—8; 2. Janezov 9—11)

13. a) Kaj je pomenilo, da krščanski potujoči bratje ‚niso nič jemali od poganov‘? b) Kako so drugi lahko postali »sodelavci za resnico«?

13 Krščanski potujoči nadzorniki so trdo delali in ‚niso nič jemali od poganov‘. Kot apostol Pavel so očitno želeli ‚deliti dobro vest brezplačno‘, tako da ne bi tistim, ki so jim oznanjali resnico, nalagali finančnih bremen. (1. Korinčanom 9:18; 2. Korinčanom 11:7; 1. Tesaloničanom 2:9) Ti bratje so potovali v korist Jehovinega imena in so oznanjevali »dobro vest« nežidom. Ker pa niso od nežidov jemali finančne pomoči, so bili sokristjani ‚dolžni gostoljubno sprejemati take (oznanjevalce Evangelija)‘. Jehovini častilci so s tem, ko so jim pomagali, pospeševali interese ali napredovanje pravega krščanstva. Izkazali so se kot »sodelavci za resnico«. Danes Jehovine priče spodbuja podoben duh.

Zvesto pomagati kljub nasprotovanju

14. Kakšen odpor se je pojavil v skupščini, s katero je bil Gaj povezan?

14 Gaj je bil zvest »sodelavec za resnico«. Ampak naletel je na odpor, ker je Janez rekel:

»Pisal sem bil nekaj cerkvi (skupščini, NS) ali Diotref, ki hoče biti med njimi prvi, nas noče sprejeti. Zato ga bom, ako pridem, spomnil njegovih del, ki jih počenja, ko zoper nas blebeta s hudobnimi besedami. In to mu ni dosti: sam ne sprejema bratov (s spoštovanjem, NS) in onim pa, ki jih hočejo, brani ter jih iz cerkve (skupščine, NS) izobčuje.« (3. Janezov 9, 10, EI)

15. Kako je menil Diotrefej in kaj je s kristjanom, ki sicer trdi, da je to, pa je podoben Diotrefeju?

15 Janez je že prej ‚nekaj pisal skupščini‘, toda oblasten Diotrefej ni spoštoval nič, kar je prišlo od apostola. Ta domišljavi Diotrefej je ‚hotel biti prvi med njimi‘, želel je biti njihov ‚vodja‘. Ta ponosen mož torej ni ubogal Jezusa Kristusa, ki je rekel svojim učencem: »Vsi vi ste pa bratje. ... Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus.« (Matevž 23:8—12) Ker so »prevzetne oči in ošabno srce ... greh« in ker ‚Jehova prevzetnega že od daleč spozna‘, ni noben kristjan, ki sicer trdi, da je to, pa je podoben Diotrefeju, v zaupnem odnosu z Bogom. (Pregovori 21:4; Psalm 138:6)

16. a) Kako se je vedel Diotrefej do apostola Janeza? b) Kaj se naučijo iz tega kristjani 20. stoletja?

16 Ker Diotrefej ni spoštoval nobene stvari, ki je prišla od Janeza, se je upiral Božji avtoriteti. Zato ga je ostareli apostol, ko je prišel v skupščino »spomnil« na hudobna dela in na njegovo govorjenje. Diotrefej je »blebetal s hudobnimi besedami« proti Janezu in je tako klevetal enega od apostolskih temeljnih kamnov nebeškega novega Jeruzalema. (Razodetje 21:2, 14) Tega gotovo ni mogel delati in ostati nekaznovan! Tudi danes kristjani, ki trde, da so to, ne morejo računati, da se bodo ognili Božje sodbe, če zakrknjeno obrekujejo brate v veri in prezirajo njihov položaj, ki so ga dobili od Boga. (3. Mojzesova 19:16; Juda 8—13)

17. Kaj je še zagrešil Diotrefej?

17 Diotrefej tudi marljivih potujočih bratov ni hotel sprejemati. Pravzaprav je tudi druge, ki so hoteli potujočim evangelistom izkazati gostoljubje, poskušal pri tem ovirati. In kar je bilo še huje — gostoljubne in prijazne osebe je želel odstraniti iz skupščine, zato jih je lahkomiselno izključeval. Kljub takšnemu notranjemu nasprotovanju pa so zvesti kristjani neustrašeno podpirali oznanjevalsko delo Kraljestva.

Posnemaj, kar je dobrega

18. Kaj je Janez (v 3. Janezovem 11, 12) rekel Gaju, in zakaj?

18 Če se Diotrefej ni spremenil, je bil nazadnje sam izključen Iz skupščine. Ampak zvesti učenci bi morali delati tako, kakor je Janez rekel Gaju:

»Preljubi, ne posnemaj hudega, marveč to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je iz Boga; kdor dela slabo, Boga ni videl. Demetriju so dali lepo spričevalo, tudi resnica sama, in tudi mi pričujemo zanj in veš, da je naše pričevanje resnično.« (3. Janezov 11, 12)

19. Kaj zahteva odločitev, da se ‚dela kar je dobro‘?

19 Gaju je svetoval, naj »ne posnema hudega, marveč to, kar je dobro«. Težiti za dobrim zahteva, da se sovraži hudo in energično podpira, kar je dobro. (Psalm 97:10; Rimljanom 12:9) Kako pomembno je to, se vidi iz tega — da »kdor dela dobro, je iz Boga«! (1. Janezov 3:4—12)

20. Kako lahko častilci Jehove na Zemlji ‚vidijo‘ Boga?

20 Apostol je prepričljivo dodal: »Kdor dela slabo, Boga ni videl.« Zvesti, z duhom maziljeni kristjani lahko pričakujejo, da bodo po vstajenju v duhovno življenje v nebesih videli Boga in Kristusa. Na zemlji pa »vidijo« Jehovini oboževalci Boga tako, da ‚gledajo‘, kaj zanje dela. Kdor ‚vidi Boga‘ ga ‚vidi z očmi srca‘. (Efežanom 1:18; 2. Mojzesova 33:20; Job 19:26) S takšnim dojemanjem preko razuma in srca ti ljudje zares spoznajo Jehovo. Kot njegovi častilci cenijo njegove lastnosti, kot na primer njegovo brezmejno ljubezen, ki jo je pokazal, ko je za človeštvo daroval svojega edinorojenega Sina. (Janez 3:16)

21. a) Kdo je bil Demetrij? b) Kako je o Demetriju ‚pričala resnica sama‘?

21 Gaj je bil spodbujen, naj ‚posnema dobro‘, in Demetrij je delal dobro. Verjetno je Demetrij potoval s temi potujočimi brati in je morda to skupino oznanjevalcev ali misionarjev nadzoroval. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:16—24.) Gaj verjetno ni dobro poznal Demetrija, če ga sploh je, toda drugi kristjani so o njem dobro govorili, in tako je imel »lepo spričevalo ... tudi od resnice same«. Bratje po veri so o Demetriju povedali to, kar je pokazoval s svojim življenjem, to pa je ugajalo Bogu, ker je živel po Jehovinih zahtevah in po »resnici«. Za to je »resnica« dobro govorila o Demetriju. Tako sta apostol Janez in Gaj vedela, da je takšen, kot so govorili. (Primerjaj Janez 19:35; 21:24.) Čeprav je Diotrefej nasprotoval, pa so Gaj in drugi zvesti »sodelavci za resnico« gostoljubno sprejemali potujoče oznanjevalce Kraljestva.

Dokaz ljubezni med sodelavci

22. Kaj je Janez upal in zato Gaju ni več napisal?

22 Zaključne besede, namenjene Gaju, so pač dovolj močan dokaz za ljubezen, ki vlada med »sodelavci za resnico«. Rekel je:

»Veliko bi ti imel pisati, toda nočem ti pisati s črnilom in peresom; upam, da te bom v kratkem videl in bova ustno govorila. Mir s teboj! Pozdravljajo te prijatelji. Pozdravi prijatelje imenoma!« (3. Janezov 13, 14, EI)

Da, Janez je imel Gaju veliko povedati, toda ni hotel vsega napisati, ker je upal, da ga bo »kmalu« videl in bosta tedaj lahko govorila »ustno« ali »od ust do ust«, ‚neposredno‘, oziroma, »od srca k srcu«. (Phillips)

23. a) Na kaj je mislil Janez, ko je svojemu prijatelju Gaju želel mir? b) Kako je apostol v svojem tretjem listu imenoval ljubljene brate po veri?

23 Janez je iskreno želel, da bi Gaj medtem živel v miru — v spokojnosti, ki izvira iz zaupnega odnosa z Jehovo, to je spokojnost, ki odpravlja prekomerne skrbi in pomirja duha in srce. (Filipljanom 4:6, 7) Nazadnje je apostol poslal Gaju pozdrave »prijateljev«, tako je imenoval ljubljene brate po veri. Danes tako delajo mnoge Jehovine priče. (Primerjaj Janez 15:13, 14.) Janez je torej člane krajevne skupščine tako dobro poznal, da je lahko Gaja prosil, naj jih pozdravi »po imenu«.

Ostani zvest sodelavec

24., 25. Kaj bi moralo Jehovinim pričam posredovati drugo in tretje Janezovo pismo?

24 Z drugim in tretjim navdihnjenim pismom Janez današnjim kristjanom posreduje misel, da se morajo med seboj ljubiti, se upirati odpadništvu, biti zvesti resnici in pospeševati pravo čaščenje. Mi kot Jehovine priče smo se zato odločili, da ostanemo zvesti biblijski resnici, medtem ko z oznanjevanjem dobre vesti o Kraljestvu slavimo našega Očeta in opozarjamo na važno vlogo Jezusa Kristusa v Božji ureditvi, ki bo človeštvu prinesla blagoslov.

25 Kot Jehovine priče se v teh kritičnih »zadnjih dneh« srečujemo z mnogimi preskušnjami vere. (2. Timoteju 3:1—5) Toda zdrav nasvet apostola Janeza nam bo pomagal, da še naprej »živimo po resnici«. Zato posnemajmo, kar je dobro in delajmo, kolikor le moremo, za pospeševanje napredovanja Kraljestva. Še naprej skupaj služimo kot »sodelavci za resnico« — vse v slavo Jehovi, čudovitemu Bogu resnice.

Lahko odgovoriš na naslednja vprašanja?

◻ Kaj je Gaj »zvesto delal« za brate po veri?

◻ Kaj se lahko naučimo iz Diotrefejevega slabega vedenja?

◻ Kako lahko, kakor Gaj, zvesto služimo kot »sodelavci za resnico«?

[Slika na strani 16]

Jehovine priče služijo podobno kot njihovi bratje v prvem stoletju — kot zvesti »sodelavci za resnico«.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli