Rešiti skrivnost pogrešanega imena

KO je vodja Izraelcev, Mojzes, pred kakšnimi 3500 leti začel pisati zgodovino, je seveda to naredil v svojem, hebrejskem jeziku. Ta zgodovina je napisana v prvih petih knjigah od 39. knjig, kolikor jih tvori Hebrejske spise, znane tudi kot Stara Zaveza. V teh spisih je osebno Božje ime zapisano skoraj 7000 krat. Kakšno je to ime?

To ime je tako sveto, da je Stvarnik glede njega zapovedal Izraelu: »Ne imenuj po nemarnem (nevrednem, NS) imena Jehova (hebrejsko), svojega Boga.« (2. Mojzesova 20:7) »Ne izgovarjaj imena Jehove, svojega Boga nespoštljivo.« (The Living Bible) Ali priznavaš to ime »Jehova« ali »Jahve«? Ali pa ti je neznano?

Premisli sedaj o tej zapovedi. Je Jehova prepovedal uporabljati ali izgovarjati svoje ime? Ne. Jasno je, da je prepovedal zlorabo ali napačno uporabo tega imena.

Preveri ta stavek — 2. Mojzesovo 20:7 — v svoji Bibliji! Morda boš presenečen, ampak v večini prevodov beremo takole: »Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga.« »Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga!« (EI)

Ali si opazil kaj nenavadnega? Da, v mnogih prevodih Biblije je Božje ime izpuščeno! Najvažnejše ime v vesolju je bilo izpuščeno iz milijonov izvodov najbolj znanih krščanskih in židovskih prevodov. Se ti to ne zdi čudno?

Je mogoče, da so to storili, ker so bili v neznanju? Ali pa je to premišljeni poskus, da se poniža najvišjega Gospoda Jehovo? Če se je ime izpustilo zaradi tega drugega vzroka, potem je to izredno tehtna sleparija, ki lahko vpliva na odnos človeka do njegovega Stvarnika.

Se je v starem času to ime uporabljalo?

Božje ime se je uporabljalo vse od samega začetka človeštva. Kako smo lahko v to prepričani? Zato, ker piše v zgodovinskem poročilu Biblije: »In Adam je spoznal Evo, ženo svojo, in spočela je in rodila Kajna ter rekla: ‚Dobila sem moža s pomočjo Jehove.‘« V prevodu Stare Zaveze iz hebrejščine v angleščino (The NIV Interlinear Hebrew-English Old Testament) se glasi ta stavek takole:

rodila sem in ona reče Kajn in ona nadaljuje (2) Jahve z človek

Tukaj se jasno vidi, da je Božje osebno ime »Jahve«. (1. Mojzesova 4:1)

Kaj nam to pove? Da so prvi ljudje na Zemlji poznali osebno ime svojega Stvarnika. To ime jim je še dlje časa pomenilo edinega resničnega Boga, ko se je pisalo Hebrejske spise — kar je trajalo dobrih tisoč let. Če je bilo tako, potem se pojavlja vprašanje — zakaj in kdaj so pričeli prikrivati ime »Jehova« ali »Jahve«?

Je hebrejska tradicija kriva, da je tvoj prevod biblije takšen kot je?

Težko je ugotoviti datum, kdaj so pričeli počasi izpuščati Božje ime. Obstoja pa nekaj dokazov, ki pokažejo, da se je pred letom 70 n.št. med tradicionalnimi Hebrejci razširilo praznoverje, kar je povzročalo, da niso več izgovarjali osebnega Božjega imena. Verski voditelji so, čeprav se je Božje ime stoletja izgovarjalo, odločili, da je to ime presveto, da bi se ga lahko izgovarjalo. Če so hoteli, da se ga ne zlorablja, so prepovedali izgovarjati to ime. To pa je bilo tako logično, kot če bi se prepovedalo sklepanje zakonov s ciljem, da se prepreči zakonolom!

Je ta hebrejski običaj vplival na krščanske prevajalce Biblije? So slavili Božje ime in odpravili to, ali pa so ovekovečili to zmoto Hebrejcev? Ali je tudi tvoja Biblija v tem pomanjkljiva? Na kratko bomo pregledali nekaj novejših prevodov in odgovorili na ta vprašanja.

Založnik prevoda Biblije An American Translation (1923, Smith-Goodspeed) je pisal: »V tem prevodu smo spoštovali običaj ortodoksnih Hebrejcev in namesto imena »Jahve« uporabljali ‚Gospod‘.« (Kurziv naš) V uvodu k prevodu (The New International Version (1978) piše: V zvezi z Božjim imenom JHVH ... so se prevajalci ravnali po večini angleških prevodov, tako so to ime prevedli z ‚GOSPOD‘.«

Revised Standard Version (1952) se ni ravnal po svojem predhodniku, po American Standard prevodu (1901), v katerem se je dosledno uporabljalo ime Jehova; to pojasnjujejo takole: »Sedanja predelana izdaja se ravna po prevodu King James (1611), ker je ta sledil zgledu starih grških in latinskih prevodov, kakor tudi že davno ustaljeni navadi pri branju Hebrejskih spisov v sinagogi.« (Kurziv naš)

Nedvomno je hebrejska tradicija prispevala, da tega najpomembnejšega imena ljudje po svetu ne poznajo. Večina krščanskih prevajalcev je z zadovoljstvom posnemala to tradicijo. Ampak zakaj? Ker niso hoteli, da bi ljudje imeli ime Jehova ali Jahve zapisano v svojih Biblijah.

Zakaj je tako?

David Clines, predavatelj na oddelku za študij Biblije na angleški univerzi Sheffield, je nehote pojasnil razlog prevajalcev. V časopisu Theology je napisal: »Eden od razlogov, da Jahve ni prisoten v krščanski zavesti je bila težnja, da je Kristusova osebnost izključni izraz božanstva. ... V hvalnicah, kot je ... ‚Kakšnega prijatelja imamo v Jezusu‘ ... najdemo prav tisto, čemur bi se ogorčeno oporekalo o teoriji, unitarizema druge osebe Trojice.« Profesor Clines nadaljuje: »To, kar se je pravzaprav zgodilo v praksi je, da so dali v teologiji o trojici osrednje mesto Kristusovi osebnosti in delu. Vlogi Očeta (Jehove) in Duha, bodisi v teologiji ali liturgiji, so zmeraj podrejali Sinovi vlogi.«

Kaj se je zato zgodilo? Za Hebrejce je Vrhovni Gospod Jehova neposredno postal »božanstvo« brez imena in nejasno. Protestanti so ga zlili s Kristusom in prestavili na drugo mesto v njihovi trojici. V katoliški religiji Jehove ni spodrinil samo Jezus Kristus, temveč celo Jezusova mati Marija. Zakaj? Zato, ker je Marija po zamisli o trojici »Božja mati«. Zaradi tega povprečen katoličan ni naklonjen Jehovi. Kdo pa je Jehova — tebi? Bi rad več vedel o njem? To, kako se boš odločil, bo zelo vplivalo na tvojo prihodnost, ker je Jehova rekel: »Posvetim zopet svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno med narodi, ... In spoznajo narodi, da sem jaz Jehova, govori Gospod Jehova, ko se izkažem svetega na vas pred njih očmi.« (Ezekiel 36:23)

K sreči je Jehova med ljudi poslal svoje priče, ki v tem dvajsetem stoletju neustrašeno, oznanjujejo njegovo ime in namen. Če želiš spoznati pravega in živega Boga, Jehovo, se poveži z Jehovinimi pričami v svoji okolici ali z izdajatelji tega časopisa. Z veseljem ti bodo pomagali spoznati nebeškega Očeta, Jehovo. (Izaija 43:10; Matevž 6:9)

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

V Svetem pismu je osebno Božje ime zapisano skoraj 7 000 krat. Ali je zapisano tudi v tvoji bibliji?

[Podčrtna opomba]