»Razporejeni v bojne vrste«
»Vsi ti vojaki, razporejeni v bojne vrste, so enodušno prišli v Hebron, da bi postavili Davida za kralja čez ves Izrael.« (1. Letopisi 12:38, EI)
1. Kakšna resna situacija zahteva danes, da smo budni?
SLIŠI se glasen, bojni klic! Hrabre Jehovine priče opravljajte svojo dolžnost! Boj proti sovražniku bo skoraj odločen. Čas pritiska. Ne moremo si privoščiti, da bi naš korak upočasnili ali si mislili, da je boj popustil. Sovražnik sicer želi, da bi tako mislili, ker ve, da ima le malo časa. Zato lahko pričakujemo, da bo napadel nenadoma, ker bo upal da tako borce za resnico preseneti. (1. Tesaloničanom 5:1—6)
2. Zakaj se Jehovinim pričam ni treba bati sovražnikov? (Psalm 24:8)
2 Jehovine zveste priče so danes bojevniki v duhovni borbi, ki se hitro bliža vrhuncu. Kadar je potrebno, postane Jehova »bojevnik«, ki lahko z desnico zdrobi in premaga sovražnike. (2. Mojzesova 15:3, 6, 7) Izraelskemu ljudstvu, ki naj bi ga vodil njegov angel, je nekaj obljubil, to pa velja še danes: »Če boš rad poslušal njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov.« (2. Mojzesova 23:20—22, EI)
3. a) Na kakšnem položaju je Jezus od 1914. n. št.? b) V kateri bitki je sodeloval? c) Zakaj so maziljeni Jezusovi nasledniki danes v borbi?
3 Preroška resnica je našim očem vere razodela, da je Jehova oslavljenega Jezusa Kristusa jeseni leta 1914 postavil za poveljnika nebeških vojnih čet. (Psalm 110:1, 2; Matevž 25:31) Spretno je vodil te sile proti hudiču in njegovim angelom; nebesa je »očistil«, ker je te pokvarjene angele pregnal v območje planeta Zemlje. Medtem ko sedaj Kristus Jezus čaka na Jehovino znamenje, ko bo sovražnika dokončno uničil, pa vodi vidno delo po vsem svetu, ki je pravtako povezano z bojem. (Razodetje 12:7—9) Satan in njegove demonske čete vedo, da imajo le še malo časa, zato se jezno borijo proti ostanku maziljenih Jezusovih naslednikov. Zakaj? Ker le ti poslušno oznanjujejo Kraljestvo svojega Boga in njegovega Kristusa. (Razodetje 12:17)
»Vojaki Jezusa Kristusa«
4. Kaj pomeni biti »dober Kristusov vojak«?
4 Iz tega izhaja, da bodo vsi, ki se povežejo z ostankom Božjega maziljenega ljudstva in ga podpirajo, v tem boju tudi napadeni. Zato danes za vsakogar, ki je Jehovina priča, velja tale opomin: »Udeleži se trpljenja kakor dober vojak Kristusa Jezusa. Noben vojak, ko je v službi, se ne zapleta v opravila življenja, da je po volji temu, ki ga je najel.« (2. Timoteju 2:3, 4) Predvsem moramo služiti največjemu poveljniku, Jehovi, vse druge stvari pa dati na drugo mesto.
5. a) Kako je Pavel opisal duhovni boj kristjana? b) Kako so se krščanski vojaki odločili glede boja in kaj jih v boju hrabri?
5 Kako realna je ta duhovna borba in v čem je, nam postane jasno, ko razmislimo o naslednjem opominu apostola Pavla: »V mesu sicer živimo, pa se po mesu ne vojskujemo. Zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak je močno za Boga, da ruši trdnjave: da podiramo naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper vednost Božjo; ... in da smo pripravljeni kaznovati vsako neposlušnost, kadar bo vaša poslušnost popolna.« (2. Korinčanom 10:3—6, EI; glej tudi Efežanom 6:12.) Kot vojščaki Kristusa Jezusa želimo vsem jasno pokazati, da poslušamo njegova bojna povelja in da smo pripravljeni sodelovati v načinu boja, ki ga bo on določil. Da bi bili v duhovnem boju bolj pogumni, preglejmo v Božji besedi ,dogodek, ki se je zgodil v starem Izraelu. V njem lahko najdemo pomembna preroška znamenja ki se tudi danes godé. (Rimljanom 15:4; 1. Korinčanom 10:11)
Izbira kralja — včasih in danes
6. Kaj vse se je zgodilo do tedaj, ko je bil David priznan za kralja, in kako je to zadevalo posameznike?
6 Poglejmo kako je bilo tedaj, ko je Bog izbral Davida za kralja Izraelcem. Ko je umrl kralj Savel, so možje iz Jude prvi priznali, da je Davida Jehova določil ali izbral za kralja. Ostali rodovi so si za kralja izbrali Savlovega sina Isboseta, in to je povzročilo stalne prepire. (2. Samuelova 2:1—11; 3:1) Ko so dve leti zatem Isboseta zahrbtno umorili, so se tudi ostali rodovi priključili Judovcem. Končno je bil David pravnoveljavno maziljen za kralja nad vsem Izraelom. (2. Samuelova 4:5—12; 5:1—3) Veliko ljudi pa se je že med tem razdobjem lahko odločilo, komu bodo služili. Morali so premisliti o tem, kaj je tega moža, Davida, pravzaprav priporočalo. Ali je bil res Jehovin maziljenec? Bo njega Jehova blagoslavljal, če si je Savel nakopal Božje neodobravanje? Ali bo zmožen uspešno voditi izraelske čete proti sosednjim sovražnim narodom?
7. Kaj vse je pomenilo, priznati Davidovo kraljestvo?
7 Očitno so se nekateri Izraelci odločili za obsojenega Savla. Drugi so se odločili tako, kot jim je koristilo. Nekateri pa se niso mogli odločiti. Toda slej ko prej se je bilo treba odločiti, srečni pa so bili tisti, ki so se odločili z vsem srcem za Davidovo kraljestvo! Ti niso bili sebični, niti se niso odločili za pot najmanjšega odpora. Tudi niso bili neodločni. Ne, podpirali so Jehovinega kralja, Davida, kot njegovi podložniki in vojaki. V 1. knjigi Letopisov 12:22 piše: »Dan na dan so namreč prihajali k Davidu možje mu pomagat, dokler jih ni bila velika vojska, kakor Božja vojska.« (EI)
8. Po čem se je spoznalo tiste, ki so priznali Davidovo kraljestvo (po 1. knjigi Letopisov 12:32, 38)?
8 Iz posameznosti, omenjenih v poročilu, izvemo, da so bili med ljudstvom tudi takšni, »ki so imeli razsodnost glede časov, da bi vedeli, kaj ima Izrael storiti«. (1. Letopisov 12:32) Ti v svoji predanosti kralju niso bili mlačni. Dobro so bili oboroženi in pripravljeni iti pod Davidovim vodstvom v boj. Niso mislili na lahko in udobno življenje. Ker so »razsojali čase« so vedeli, da so kraljestvo obkolili sovražniki, pripravljeni, da pogoltnejo Izrael in zatrejo oboževanje Jehove. Tisti z vzhodne strani Jordana, so bili »vojaki, razporejeni v bojne vrste« in pripravljeni »enodušno« služiti pod Davidom. (1. Letopisov 12:38)
9. a) Ali je današnje stanje sodobna slika Davidovih dni? b) O kakšnem spornem vprašanju morajo odločiti vsi ljudje?
9 Kako navdušeni smo lahko, ko danes takšno stanje sami gledamo! Danes vlada Jezus Kristus, ki ga je izbral Jehova za nebeškega Kralja. Narodi sveta nasprotujejo njegovemu Kraljestvu. Groze celo, da bodo odstranili z zemlje kraljeve podanike. (Psalm 2:1—3) Zato se morajo sedaj ti posamezniki po vsem svetu postaviti na eno ali drugo stran spornega vprašanja. To sporno vprašanje pa je takšno: Ali za ali proti Kraljestvu Jehovinega Sina? Večina ljudi se še ni odločila. Nekateri se odločajo samo glede koristoljubja; sebično mislijo samo na svojo varnost in dobiček. (Zefanija 2:2, 3; Joel 3:14)
10. a) Zakaj se še veliko ljudi ni odločilo o tem, ali bodo priznali Kristusa za Kralja? b) Kakšno odgovornost imajo zato Jehovine priče?
10 Ker se slava Božjih kraljevskih predstavnikov širi, se bo lahko vedno več ljudi razumno odločilo. (Miha 4:1—3; Zaharija 8:23) Mnogi so samo zato neodločni, ker ne poznajo dejstev; ne znajo presoditi, kaj pomeni naš čas in kako nujno je, postaviti se na stran Božjega Kraljestva. Na veliko ljudi še vedno vpliva satan in so zato v nevarnosti, da bodo s satanom in njegovimi pajdaši uničeni. Zato se vse Jehovine priče nujno poziva, da se zberejo na stran večjega Davida, Jezusa Kristusa, oboroženi in opremljeni za boj s sovražnikom. (Primerjaj Matevž 12:30.)
Kdo je sposoben za boj?
11. Pojasni, kako je Jezus pokazal način, po katerem lahko ‚dokažemo našo poslušnost‘ Kristusu?
11 Vsi Kristusovi vojaki v duhovnem boju morajo izpolnjevati nekaj zelo važnih pogojev. Pavel je na primer pokazal, da morajo svojo poslušnost do Kristusa tudi ‚izpolniti‘. (2. Korinčanom 10:5, 6) Kako pa lahko ugotovimo, če se to tudi kaže v naših delih in stališču? Naslednja vprašanja nam bodo pomagala to ugotoviti:
Ali smo našo službo Bogu in Kristusu zares dali daleč pred vsako človeško zvezo ali odnos? (Matevž 10:37)
Ali smo se odpovedali želji po bogastvu ali ugledu v posvetnih krogih? (Lukež 6:20—26)
Ali skrbimo za to, da bi ugajali našemu Vodji in Poveljniku, ali pa skrbimo za stvari, ki nam jih je Jehova tako ali tako že obljubil — hrano, obleko in streho? (Matevž 6:25—32)
Smo prenehali soditi in ‚kritizirati‘ naše sobojevnike, tako da ne bi vnesli v svete vrste neenotnost in nesoglasja? (Lukež 6:37; Psalm 133:1—3)
Ali imamo zares radi naše brate in skrbimo za dobro vseh, ki se z nami bore v duhovni borbi proti Božjim sovražnikom? (Janez 13:35; 1. Petrov 4:8)
To so preiskujoča vprašanja, na katera bi morali vsi Kristusovi učenci odgovoriti.
12. Po čem se lahko spozna prijatelje in sovražnike Božjega Kraljestva? (Matevž 25:31—46)
12 Drug pomemben pogoj, ki ga velja upoštevati v našem krščanskem boju je to, da imamo jasno predstavo o prepadu, ki loči Božjo čisto organizacijo od nemoralnih organizacij sveta, ki vse dovoljujejo. (1. Mojzesova 3:15; Psalm 97:10) Čete v vojni morajo biti sposobne ločiti prijatelje od sovražnikov. To je mogoče zaradi različnih uniform in orožja. Mi pa smo bili poučeni o sadovih Božjega duha. Opozorjeni smo bili na dela mesa, ki se tudi izkažejo kot sadovi. (Galatom 5:19—24) Zato med Božjo organizacijo in satanovo organizacijo ni ‚sivega področja‘.
13. Kakšen je namen rednih sestankov v našem duhovnem boju?
13 Ali, razen tega, z našim življenjem pokažemo, da se stalno ‚zavedamo svojih duhovnih potreb‘? (Matevž 5:3; Hebrejcem 10:25) V pravem bojnem pohodu je pomembno, da se oficirji in drugo osebje na kratko pogovoré o vsem, tako da so na tekočem o premikih na bojnem polju in glede najnovejše taktike sovražnika. Podobno so naši sestanki v kraljevski dvorani ali kjerkoli drugje, zelo pomembni, ker se na njih redno jačamo z Božjo besedo in njegovim svetim duhom. Prav tako pomagajo, da smo budni glede sovražnika. (1. Petrov 5:8)
14. Kako izražajo besede Zaharije po Lukežu 1:74, 75 naše občutke?
14 Kako hvaležni bi naj bili Jehovi in njegovemu Sinu, da smo tako dobro opremljeni za duhovni boj! Spodbujeni smo, kakor Zaharija, oče Janeza Krstnika, da smo Jehovi hvaležni, ker imamo prednost, »da mu rešeni iz rok sovražnikov svojih, služimo brez strahu v svetosti (zvestobi, NS) in pravičnosti vse svoje žive dni«. (Lukež 1:74, 75) Izšli smo iz Babilona velikega. In ker smo izpolnili zahteve našega Voditelja in Poveljnika, smo sposobni da sestavljamo bojno vrsto, ki se spopada s sovražniki Boga in Kristusa.
15., 16. a) Katere ‚zaključke‘ in ‚utrjene zamisli‘ je satan vsadil v razum ljudi? b) Kako se jih lahko »razruši«, in v kakšnem obsegu se to dogaja?
15 Vsa oborožitev in oborožene sile sveta je v primerjavi s satanovimi in demonskimi lažnimi filozofijami in izročili ljudi podobna otroškim igračkam. Satan je, ker želi biti po veličastju in moči enak Bogu, razširil svoje lažne nauke po celem svetu. Ugovarja pravemu Bogu in varljivo trdi, da je on izvor spoznanja. Uči, da človek Jehove ne potrebuje in da lahko sam človek toliko napreduje, da je kakor Bog. Satan zanika Božje pravice, ki jih ta kot Stvarnik ima; zato ljudem želi dopovedati, da so nastali z evolucijo. Posrečilo se mu je, da veliko ljudi veruje, da smrt ni prava smrt, temveč samo prehod v drugo življenjsko obliko. Uvedel je različne oblike vladavin, ki pa so vse temeljile na sebičnosti. Te in še mnoge druge stvari so »visokosti, ki se vzdigujejo zoper spoznanje Božje«. (2. Korinčanom 10:5)
16 Te ‚močno utrjene ideje‘ morajo biti ovržene in razgaljene, da bi lahko bili v miselnem in duhovnem pogledu osvobojeni vsi, ki so postali žrtev prevare. (2. Korinčanom 10:4) Mi smo dobro oboroženi, imamo — vero, ki je ščit, resnico kot pas, ki nas jača, pravičnost, ki ščiti srce, upanje na rešitev kot čelado, Božjo besedo kot meč in dobro vest miru. Z vsem tem pomagamo vsem tistim, ki želijo biti podaniki kralja, ki ga je izbral Jehova. (Efežanom 6:14—17) Z uporabo tega duhovnega orožja Jehovine krščanske priče osvobajajo številne ujetnike!
Zmaga je zagotovljena
17. Kakšen bo izid boja, ko bo Kristus napadel sovražnika v končnem boju?
17 Približuje se čas, ko bo Jehova svojemu izvoljenemu Kralju dal znamenje za napad na sovražnika v zaključnem boju. Z besedami iz Psalma 45:3, 4 bo Jehova zaklical Vodji nebeških vojsk: »Meč svoj si opaši okoli ledij, o junak mogočni, slavo svojo in veličastvo svoje. In v veličastvu svojem srečno hodi o prospeh resnice ter krotkosti in pravičnosti in pokaže (pouči te, NS) ti desnica tvoja strahotna (strah zbujajoča, NS) dela.« Kako se bo izteklo je jasno. Cela satanova organizacija, vidna in nevidna, bo odstranjena in z Zemlje bodo odstranjene vse pokvarjene in zatiralne vlade. Kako srečen bo ta dan za preživele, ko bodo za vedno izginili vsi zatiralci, lažniki, nečistniki in vsi, ki so uničevali zemljo! (Razodetje 11:16—18; 19:11—21)
18. Kdo se od 1914 n. št. »razporejuje v bojne vrste«?
18 Kako čudovito je gledati, kako se izpolnjujejo dramatične okoliščine, ki so zapisane v Svetih spisih! Maziljeni duhovni bratje Jezusa Kristusa so ga prvi sprejeli kot Kralja po njegovem ustoličenju v letu 1914. Razporedili so se v »bojne vrste«. Za tem, posebno od 1935., ko je bilo osvetljeno, kar piše v Razodetju 7:9—17, se zbira »velika množica«, ki je spoznala pravi Izvor uspeha in blagoslov. Priključili so se duhovnim Izraelcem, in sicer v vojnih vrstah, stalno pripravljeni, da sodelujejo v trpljenju in težavah, ki jih povzroča odprt boj s celotno satanovo organizacijo — vse v čast in oslavljanje Jehove. (Zaharija 2:11)
19. Kako naj bi se torej odločila vsaka pogumna Jehovina priča?
19 Jasno je torej, da čas pritiska. Nikar ne mislimo, da je naša duhovna borba že mimo. Naj nas sovražnik nikoli ne preseneti nepripravljenih, ker se približuje kritična točka naše svete službe. ‚Enodušno se zberimo v bojne vrste‘, pa naj pripadamo ostanku duhovnih Izraelcev ali »veliki množici« njegovih spremljevalcev. Smelo naj doni bojni klic, kajti Jehova nam jamči zmago! (2. Letopisov 20:15)
Povzetek:
◻ Zakaj je danes nujno, da se ‚zberemo v bojne vrste‘?
◻ V kakšnem boju sodelujejo Jehovine priče?
◻ Pred katerim važnim spornim vprašanjem stojijo danes vsi ljudje?
◻ Kdo je sposoben za »vojaka Jezusa Kristusa«?
◻ Katera zmaga je sedaj zagotovljena?
[Slika na strani 8]
Redno sestajanje v kraljevski dvorani nas 1) jača za duhovno borbo, 2) pomaga nam, da pravilno »razsojamo čase« in 3) nas vodi kako služiti »s celim srcem«.