Božje ime v poznejših časih
NI DVOMA, da so v zgodnji zgodovini uporabljali Božje ime, toda kako je bilo pozneje? Zakaj so določeni biblijski prevodi zanemarili njegovo ime? In kaj to pomeni za nas?
IME »JEHOVA« POSTAJA SPLOŠNO ZNANO
Zanimivo je, da je Raymundus Martini, španski menih dominikanskega reda prvi prevedel Božje ime z »Jehova«. To ime se je pojavilo v njegovi knjigi Pugeo Fidei, objavljeni 1270. leta n. št. — pred več kot sedemsto leti.
Ko se je začelo reformistično gibanje tako znotraj kot zunaj katoliške cerkve, je postala Biblija dostopna ljudem na splošno in ime »Jehova« je postalo vedno bolj znano. Leta 1611 n. št. je bila izdana Biblija C. E. Kinga Jamesa ali Authorized Version. V tem prevodu se ime Jehova pojavlja štirikrat. (2. Moj. 6:3; Ps. 83:18; Iza. 12:2; 26:4) Od tedaj je bila Biblija velikokrat prevedena. Nekateri prevajalci so sledili zgledu prevoda Authorized Version in so Božje ime navedli le nekajkrat.
V to kategorijo spada An American Translation (Smitha in Goodspeeda) z neznatno razliko uporabe besede »Yahweh« namesto »Jehova«. Zato se lahko kdo vpraša: »Zakaj so prevajalci to naredili? Če je oblika ‚Jehova‘ ali ‚Yahweh‘ nepravilna, zakaj so jo potem sploh uporabljali? Če je pravilna, zakaj niso bili dosledni in jo uporabili vsakič, ko se pojavlja v tekstu Biblije?«
Poglejmo sedaj, kaj nam povedo prevajalci v odgovor na to z ozirom na zgodovinsko in dejansko ozadje.
ODGOVOR PREVAJALCEV
V uvodu An American Translation je rečeno: »V tem prevodu smo sledili tradiciji ortodoksnih Hebrejcev in ime ‚Yahweh‘ nadomestili z ‚Gospod‘.« Ali so s tem, ko so sledili »tradiciji ortodoksnih Hebrejcev« prevajalci upoštevali, kako škodljivo je lahko preziranje Božje jasne določbe, da se njegovo ‚ime razglasi po vsej Zemlji‘? Razen tega je Jezus obsodil tradicije človeškega porekla, ki bi razveljavile Božjo besedo. (2. Moj. 9:16; Mar. 7:5—9)
V uvodu Revised Standard Version piše: »Sedanji prevod se vrača na postopek King Jamesovega prevoda, ki je sledil ... ustaljeni praksi branja Hebrejskih spisov v sinagogah. ... Iz dveh razlogov se je prevajalski odbor vrnil k znani uporabi King Jamesovega prevoda: (1) Beseda ‚Jehova‘ ne predstavlja natančno nobene oblike imena, ki se je kdaj uporabljalo v hebrejščini; (2) uporaba kateregakoli pravilnega imena za enega in edinega Boga, kot da bi bili še drugi bogovi, od katerih bi se moral razlikovati, je bila prekinjena v judovstvu pred krščansko dobo in je za splošno vero krščanske cerkve popolnoma neprimerna.« (Kurziv naš.)
Prevajalci so naredili veliko napako, ko so sledili King Jamesovemu prevodu in judovski tradiciji. Mar so res mislili, da je to, da ostaja to ime v ozadju, Božja volja? Je Božje ime nekaj, česar se je treba tako sramovati, da se ga je moralo iz Biblije izpustiti?
RELIGIOZNI PREDSODKI
Zanimivo je dejstvo, da se v American Standard prevodu, izdanem leta 1901, Jehovino ime uporablja v celotnih Hebrejskih spisih. Nasprotno pa Revised Standard prevod, ki je bil objavljen leta 1952, samo kratko razloži Tetragramaton v opombi pod črto (pri 2. Mojzesovi 3:15). V tem času so Jehovine priče oznanjevale Božje ime po vsem svetu. Bi se lahko zgodilo, da je opustitev Božjega imena v določenih prevodih bila vzrok predsodkov do njihove službe oznanjevanja?
Da je bilo tako v nekaterih primerih, nam pokazuje naslednja izjava, objavljena v Katholische Bildepost (katoliški časopis v ZR Nemčiji): »Božje ime, ki so ga oni (Jehovine priče) spremenili v ‚Jehova‘, je enostavno izum sekte.« (24. 8. 1969) Ta izjava spominja na religiozne predsodke. Pokazuje tudi slabo preiskovanje, ker je bil prvi pisec, kot smo že omenili, ki je uporabil ime »Jehova«, katoliški menih — očitno ne nekdo od Jehovinih prič!
DVOJNO PRAVILO
»Beseda ‚Jehova‘ ne predstavlja natančno nobene oblike imena, ki se je kdajkoli uporabljalo v hebrejščini,« piše v uvodu Revised Standard prevoda. Toda katera beseda »predstavlja natančno« Božje ime v hebrejščini? Nekateri dajejo prednost obliki »Jahve«, drugi »Jehva«, tretji »Jave« in tako dalje. Problem je v tem, da so v starih hebrejskih spisih uporabljali samo soglasnike in zato morajo celo izvedenci priznati, da je stvar ugibanja, kateri samoglasniki sestavljajo popolno Božje ime.
Vprašali bi lahko tudi tiste, ki ugovarjajo obliki imena »Jehova«, zakaj ne ugovarjajo drugim oblikam, kot na primer imenoma »Jezus« ali »Peter«. Zakaj ti kritiki ne vztrajajo pri uporabi originalnih grških oblik teh imen (Iesous in Petros)? Mar niso ti posamezniki krivi uporabe dvojnega pravila, ko zavračajo obliko imena »Jehova«?
DRUGI PREVODI
V mnogih prevodih se seveda uporabljata imeni »Jehova« ali »Jahve« ali neki drugi opisni izraz Tetragramatona. Razen tega je okoli štirideset narečnih prevodov Krščanskih grških spisov (Nova zaveza), v katerih so uporabljene domačinske oblike Tetragramatona, kot so Iehova (havajsko) in uJehova (zulu).
Prevod The Bible in Living English (Steven T. Byington) pravtako uporablja ime »Jehova« v vsem hebrejskem tekstu. V uvodu pravi Byington o imenu »Jehova«: »Ni najvažnejše pisanje in izgovor. Pomembnejše je, jasno pokazati, da je to osebno ime.« Da, ime najbolj vzvišene Osebe v vesolju je edinstveno, posebno, brez primerjave in vzvišeno.
KAJ POMENI TO EDINSTVENO IME?
Da bi odgovorili na to, je potrebno na hitro ponoviti neke zgodovinske prizore. Ko je Najvišji zapovedal Mojzesu, da izpelje Izraelce iz Egipta, je »Mojzes odgovoril Bogu: Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim porečem: ‚Bog vaših očetov me je poslal k vam‘, pa me vprašajo: ‚Kako mu je ime‘, kaj naj jim odgovorim? Tedaj je Bog rekel Mojzesu: ‚JAZ SEM, KI SEM‘. In nato je rekel: ‚Tako reci Izraelovim sinovom: JAZ SEM, me je poslal k vam!‘« (2. Moj. 3:13, 14, EI) To pomeni, da bo Jehova svoj veliki namen glede opravičenja svojega imena in suverenosti izpeljal do konca, in to nam pomaga, da razumemo njegovo zapisano ime »Jehova«, ki je v 15. vrsti. Po hebrejskem korenu imena izgleda, da pomeni »on povzroča, da postaja« (ali ‚dokazuje, da je‘), in se nanaša nanj osebno. Zato ima Božje ime za osebe, ki razmišljajo, dejanski pomen. To ime ga razodeva kot Nekoga, ki brez napake izpolni, kar obljubi in je popolni gospodar katerekoli situacije, ki bi lahko nastala.
Kako globok, svet pomen ima Božje ime! To je veličastno ime. V primerjavi s tem imenom je izraz »Gospod« bled in nejasen. Jezus je ljubil in spoštoval ime svojega Očeta in nekoč mu je rekel: »Oče, oslavi ime svoje!« Poročilo nadaljuje: »Tedaj se oglasi glas z neba: Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.« (Jan. 12:28)
Ali bi Jezus, če bi danes prevajal Biblijo, izpustil ime svojega Očeta iz novih prevodov? Nikakor! Brez dvoma je imel Jezus izmed vseh ljudi najbolj pravilno stališče do vsemogočnega Boga in njegovega imena. Kakšno bi torej moralo biti naše stališče do Boga in njegovega imena?