Kaj je rojstvo naroda pomenilo za človeštvo
1., 2. a) Je Jehova na svoja vprašanja iz Izaije 66:9 jasno odgovoril? b) Kakšen je njegov poziv po Izaiji 66:10—14?
NAMESTO da bi Bog na svoja vprašanja, ki so zapisana v Izaiji 66:9, odgovoril z glasnim ne, je spodbudil Izaijo, da je takole zmagoslavno vzkliknil:
2 »Veselite se z Jeruzalemom in radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite, udeležujte se veselja z njim, ki ste žalovali nad njim! da sesate in se nasitite na prsih tolažb njegovih, da se nasrkate in se vam dobro godi od obilnosti slave njegove. Kajti tako pravi Jehova: ‚Glej, jaz napeljem proti njemu kakor reko miru in kakor poplavljajoč potok slavo narodov, in boste sesali; v naročjih vas bodo nosili in na kolenih ljubkali. Kakor če koga tolaži mati njegova, tako hočem jaz tolažiti vas; in v Jeruzalemu boste obliti s tolažbo. In boste videli, in veselilo se bo srce vaše, in kosti vaše se razcveto kakor nežna trava. In očitna bo roka Jehovina pri hlapcih njegovih in nevolja proti sovražnikom njegovim.« (Izaija 66:10—14)
3. S kom so bili primerjani Hebrejci, ki so se vrnili iz izgnanstva, in kdo jim je pri tem pomagal?
3 Tako so se ti, ki so se vrnili iz izgnanstva, primerjali z dojencem. Za hebrejske izgnance ob babilonski reki je to omenjeno dojenje pri prsih matere pomenilo, da bo drugi Jeruzalem zgrajen na mestu, kjer je nekoč stalo glavno mesto, in da bo to mesto kakor mati skrbelo za mnoge prebivalce ali meščane in še za veliko drugih prebivalcev v njegovem kraljestvu. (Primerjaj Lukež 13:34.) Novo zgrajeni Jeruzalem na Bližnjem vzhodu bi naj kot mati pestoval svoje otroke, zdaj na levi, zdaj na desni, in skrbel zanje. Tisti Hebrejci, ki so ljubili Jehovino vidno organizacijo v šestem stoletju pred n. št., so bili tega veseli in niso več žalovali zaradi dejstva, da sedemdeset let (ker so bili v izgnanstvu v poganski deželi) Jeruzalem ni bil glavno mesto Jehovinega izvoljenega ljudstva. Njihova radost je bila podobna veselju, opisanem v 126. Psalmu, in čisto nasprotje žalosti, ki je izražena v 137. Psalmu. Jehovini služabniki so ‚videli‘, da jih je osvobodil Jehova.
4., 5. a) Kako je ostanek reagiral na Božje delovanje v njegovo korist in kaj je še bolj kot kdajkoli cenil? b) Kaj drugega se je še moralo tedaj začeti? c) Kako to opiše Izaija?
4 Nič drugače ni bilo s člani duhovnega »naroda«, ki je bil »rojen« leta 1919 n. št. Potem ko so bile umaknjene omejitve, ki so jim jih postavili v I. svetovni vojni, in jim niso več pretili, da jih bodo iztrebili, so se neizmerno veselili. Niso več žalovali. Bolj kot kdajkoli prej so cenili, da je njihov Bog Jehova in da ima vidno organizacijo kakor tudi »ženi« podobno nevidno organizacijo v nebesih. Ta nevidna organizacija je ostanku kakor ‘mati‘ ali »gornji Jeruzalem«. (Izaija 54:1—6; Galatom 4:26) Ker niso bili več neorganizirani kakor med I. svetovno vojno, so se veselili, da jih ta duhovna »mati«, nebeška »žena« Boga in njihovega Očeta, neguje, nosi in ljubkuje. Kot predani Božji »služabniki« so bili po svojem starejšem bratu, Jezusu Kristusu, potolaženi, ker so vedeli, da deluje Jehovina »roka« v njihovo korist. Popolnoma drugače pa je bilo z Božjimi sovražniki, ker se je tedaj začela objavljati njegova »sodba«. Sovražniki pa so vsi, ki sovražijo oznanjevalce novorojenega Kraljestva, ker so sovražniki njegovega predanega naroda tudi osebni sovražniki Boga. Jehova v nadaljevanju pove, kako bo sodil:
5 »Zakaj glej, Jehova pride v ognju, podobni viharju so njegovi vozovi, da strese v togoti svojo jezo in svojo grožnjo v ognjenih plamenih. Zakaj Jehova bo sodil z ognjem in s svojim mečem vse meso. In mnogo jih bo pobitih po Jehovi. Tisti, ki se posvečujejo in očiščujejo za vrtove drug za drugim (za malikovanje na vrtovih) med tistimi, ki jedo svinjsko meso, nečisto in miši: naj se vsi pokončajo, govori Jehova. Jaz poznam njih dejanja in misli, in bom prišel, da zberem vse narode in jezike. Prišli bodo in videli moje veličastvo.« (Izaija 66:15—18, EI)
6. Kako so Izraelci v Izaijevem času kršili zavezo in se onečaščali?
6 Tedaj ko je Izaija napisal te besede, bilo je to več kot sto let pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št., se Izraelci očitno niso držali narodne zaveze z Jehovo, niso spoštovali Zakona zaveze, ki so ga dobili po preroku Mojzesu. Posvečevali in čistili so se za čaščenje malikov na posebnih vrtovih in se niso držali Božjih zakonov, ki so jim prepovedovali jesti določene stvari. Onečaščali so se pred Bogom njihove zaveze in niso ničesar storili njemu na čast.
7. a) Kako je Jehova rešil spor v soglasju s pogoji svoje zaveze? b) S kom vodi danes Bog podoben spor?
7 Tako je Bog nad te prestopnike zaveze izpustil ognjevito, strahovito obsodbo, in sicer v soglasju s pogoji njegove zaveze. Za reševanje spora, ki ga je imel s hebrejskim ‚mesom‘, je uporabil »meč«. Zato ni čudno, da je le nekaj tisoč Hebrejcev preživelo kruto uničenje Jeruzalema, in to samo zato, da bi bili za veliko let pregnani v poganskem in malikovalskem Babilonu. Vsi okolni narodi in jezikovne skupine so bili priče, ko je Jehova pokazal svojo veličino in se izkazal kot Bog, ki drži svojo zavezo in ne laže. To nas danes spomni na način, ki zbuja spoštovanje, da ima ta isti Bog danes še večji spor s sodobnim krščanstvom, ki trdi, da je kot ljudstvo Boga Jehove nadomestilo starodavni Izrael. Bog bo v svojo slavo uporabil svoj »meč« maščevanja in krščanstvo popolnoma uničil.
»Znamenja« narodom
8., 9. a) Kaj je izpeljal Jehova po svojem namenu in ga je oslavilo in po kakšnem doživetju njegovega naroda?
8 Da bi se oslavil med vsemi narodi, je ta Vsemogočni Bog izvedel svoj nespremenljivi namen, in sicer, ko je povzročil, da se ‚v enem dnevu rodi dežela‘ in da se je ‘naenkrat rodil narod‘. Ko beremo njegove besede, zapisane v Izaiji 66:19, 20, se lahko spomnimo, kaj veličastnega je Bog naredil od rojstva »naroda«, ki se sestoji iz ostanka duhovnih Izraelcev. To se je zgodilo 1919. leta; med I. svetovno vojno namreč niso bili organiziran narod in so imeli le medlo upanje, da bodo preživeli ta svetovni spor. Takole beremo:
9 »Tedaj naredim čudežno znamenje (oth, hebrejsko; signum, latinsko, Vulgata) na njih in jih nekaj izmed njih, ki so se rešili, pošljem k narodom: v Tarsis, Ful in Lud, Mesek in Roš, v Tubal in Javan, na daljnje otoke, ki še niso slišali vesti o meni, ne videli mojega veličastva; in oznanjali bodo med narodi moje veličastvo. In pripeljejo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Jehovi, na konjih, na vozeh, na nosilih, na mezgih in dromedarjih, na mojo sveto goro v Jeruzalem, govori Jehova, kakor Izraelovi sinovi prinašajo jedilno daritev v čisti posodi v hišo Jehovino.« (Izaija 66:19, 20, EI)
10. Kdo je »znamenje«, ki ga je Bog »postavil« med narodi?
10 Kdo je bil to »znamenje«, ki ga je Jehova ‘dal‘ narodom od I. svetovne vojne sem? To je bilo živo »znamenje«. Že veliko prej je v Izaijevi prerokbi Jehovin govornik rekel: »Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Jehova, smo za znamenja in predpodobe v Izraelu od Jehove nad vojskami, ki prebiva na gori Sionski.« (Izaija 8:18) V listu Hebrejcem 2:11—13 je krščanski apostol Pavel te preroške besede citiral in jih uporabil na Jezusa Kristusa in njegove duhovno rojene učence, ko je rekel: »Zakaj, kateri posvečuje in kateri se posvečujejo, so vsi iz enega. Iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, ko pravi: ‚Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.‘« (EI)
11. Kaj to »znamenje« oziroma tisti, ki ga sestavljajo, oznanjajo po vsem svetu od 1914. leta sem in zakaj jih je bilo treba zbrati?
11 Po tem je »znamenje«, ki ga je Jehova postavil med narodi, ki so se jim iztekli »časi poganov« leta 1914, duhovni »narod«. Njegovi člani oznanjujejo po vsem svetu Božje Kraljestvo, ki je bilo rojeno v nebesih ob koncu »določenih časov narodov« leta 1914. (Lukež 21:24; Authorized Version; Novi svet prevod Svetega pisma; Matevž 24:14.) Zaradi tega je Jehova zbral ostanek duhovnih Izraelcev, ki so se razkropili med I. svetovno vojno vsled hudega preganjanja.
12. a) Kdo se je še pridružil ostanku, ki je preživel I. svetovno vojno? b) Kdaj so bili tisti, ki so se »rešili«, poslani na delo?
12 Bili so še drugi ljudje, ki jih je bilo treba ‚pripeljati‘, da bi se pridružili duhovnim Izraelcem, ki so preživeli I. svetovno vojno, tako da bi se dopolnilo število članov ostanka Kristusovih duhovnih »bratov« v tem času. (Matevž 25:40) Značilno je, da je od prvega skupnega kongresa Mednarodnih raziskovalcev Biblije, ki je bil spomladi 1919. leta, v Cedar Pointu (Ohio, ZDA), pričel Jehova pošiljati ‚nekatere od tistih, ki so se rešili‘ — prvotnega ostanka, »k narodom«. Še izrazitejše je to storil po kongresu Mednarodnih raziskovalcev Biblije leta 1922 na istem mestu blizu obale Sandusky (Ohio), kjer je predsednik Skupnosti Stražnega stolpa, Biblije in traktatov višek svojega spodbudnega predavanja dosegel s pozivom poslušalcem: »Oznanjajte, oznanjajte, oznanjajte Kralja in njegovo Kraljestvo.« Zatem so se skupščine ostanka duhovnih Izraelcev vključile v oznanjevanje Božjega vzpostavljenega Kraljestva »za pričevanje vsem narodom«. Vsi člani so začeli oznanjevati javno in »od hiše do hiše«. Vsi so bili poslanci Kraljestva! (Dejanja apostolov 20:20)
13. Koga se je zbralo iz vseh narodov v izpolnitev Izaijeve prerokbe in s pomočjo kakšnih hitrih sredstev?
13 Izaijeva prerokba se je spolnila z velikim zbiranjem ostanka duhovnih bratov, tako rekoč s pomočjo vseh sredstev, ki so hitrejša od hoje. Jehova je rekel, da bo nekaj »rešenih« poslal na daljnje otoke, in to je tudi naredil, poslal je tiste, ki so preživeli I. svetovno vojno, lakoto, bolezni in potrese — ki so zaznamovali razdobje med 1914. in 1918. letom, ko se je sejalo smrt. Predani Raziskovalci Biblije so bili tudi hudo preganjani, vseeno pa so po vsem svetu goreče sodelovali s Skupnostjo Stražnega stolpa, Biblije in traktatov. Preganjanja so sicer pri nekaterih povzročila duhovno smrt in takšni se niso pridružili ponovnemu zbiranju preživelega ostanka po I. svetovni vojni, niso se odzvali niti tedaj, ko se je začelo z literaturo Skupnosti in njenih potujočih predstavnikov, ki so obiskovali skupščine, pozivati k enotnemu delu.
14. O čem so govorili »tisti, ki so se rešili«, ko so bili razposlani in v kakšnem neznanju so bili kraji, kamor so bili poslani?
14 Jehova je napovedal, da bodo tisti, ki bodo ostali zvesti, »oznanjali med narodi njegovo veličastvo« in tako je tudi bilo. (Izaija 66:19) Ti poslušni učenci so šli v vse dosegljive dežele in k vsem »narodom«, celo na »daljnje otoke« in govorili o slavnem Jehovinem Kraljestvu, ki je bilo vzpostavljeno v nebesih, vlada pa mu Božji Kralj, Jezus Kristus. Veliko ljudi izmed teh narodov in daljnih otokov še nikoli prej ni slišalo o pravem Bogu Jehovi in tudi niso vedeli, da je po prerokovanih znamenjih časa v nebesih rojeno njegovo čudovito Kraljestvo. (Razodetje 12:1—5, 10)
15. V kakšnem duhovnem stanju morajo biti duhovni »bratje«, ki so kot »dar« pripeljani k Jehovi, in zakaj?
15 Vse tiste, ki so jih »preživeli« ‚prinesli‘ kot svoje duhovne »brate«, so ‚prinesli‘ kot »dar Jehovi«, in ne nekemu človeškemu voditelju kakšne religiozne sekte ali neki zemeljski svetovni politični sili, ki se poteguje za podporo. Da bi Jehova »darilo« sprejel, je moralo biti čisto. Zato prerokba opisuje, da se bodo prinašali živi »darovi« »kakor Izraelovi sinovi prinašajo jedilno daritev v čisti posodi v hišo Jehovino«. (Izaija 66:20, EI) Zato ti duhovni »bratje«, ki sestavljajo »dar«, ne smejo biti istočasno del sveta in ne smejo se »omadeževati s svetom«. (Jakob 1:27) Biti morajo neopredeljeni glede nečastne politike tega nečistega sestava stvari. Zato je rekel Jehova, da bodo pripeljani na ‚njegovo sveto goro, v Jeruzalem‘. To pa seveda ni današnji Jeruzalem, glavno mesto politične države Izrael. V tej državi živi 85 odstotkov Hebrejcev in je članica Združenih narodov — organizacije za svetovni mir in varnost.
16. Zakaj danes na Bližnjem vzhodu ni gore, ki bi jo Jehova imenoval za svojo »sveto goro«?
16 V današnjem Jeruzalemu na Bližnjem vzhodu ni nobene »svete gore«, ki bi jo lahko Jehova v religioznem smislu imenoval za svojo. Zakaj ne? Ker sedaj na njegovi bivši »sveti gori« stoji okrašeno Mohamedovo svetišče, Skalnati hram. Ta zgradba ni namenjena čaščenju Jehove, temveč se tam časti Alaha, božanstvo brez osebnega imena.
17. Kaj je torej »sveta gora Jeruzalem«, h kateri so pripeljani ti duhovni »bratje« od rojstva naroda 1919. leta sem?
17 Če pošteno ocenimo vse stvari, ki so v zvezi s to temo, opazimo pomenljivo dejstvo: V sodobni izpolnitvi Izaije 66:20 se nanaša »njegova sveta gora« na materi podobno organizacijo za duhovne Izraelce, namreč »gornji Jeruzalem«, ki ga omenja Pavel v Galatom 4:26. Sion je ‚rodil svoje sinove‘ po Izaiji 66:8. Ti »sinovi« sestavljajo »narod«, ki je bil »rojen naenkrat« v povojnem 1919. letu. Z ozirom na to dejstvo so duhovni »bratje«, ki so jih pripeljali »preživeli« oziroma »tisti, ki so se rešili«, od tedaj, ko se je ta »narod rodil«, bili ‚prineseni‘ kot »dar Jehovi« in povezani z njegovo kraljevsko organizacijo, »gornjim Jeruzalemom«. To je bilo ponazorjeno s ponovno izgradnjo starega Jeruzalema. Ti so bili rojeni kot njegovi »sinovi« in pripeljani so bili v vidni zemeljski del Jehovine vesoljne organizacije, da bi bili duhovni Jeruzalemčani.
Obnova čistega čaščenja Jehove
18. Kakšno delo je bilo najbolj primerno za njegov »narod« z ozirom na Jehovino obljubo, da bo nekatere izmed novorojenega »naroda« vzel za duhovnike in levite?
18 Se je ta novorojeni »narod« zavzel za pravo čaščenje edinega živega in resničnega Boga Jehove na njihovem povojnem področju duhovne dejavnosti? To bi bilo zanje najprimerneje, ker niso bili več pod oblastjo Babilona velikega, svetovnega kraljestva lažne religije. Da, delali so tako, kot je Jehova obljubil, da bo delal novorojen »narod«. V Izaiji 66:21 beremo: »In nekatere izmed njih vzamem za duhovnike, levite, govori Jehova.« (EI) Vedeti moramo, da Izraelci v času svojega sedemdesetletnega izgnanstva v starem Babilonu, med 607. in 537. letom pred n. št., niso imeli aktivne službe aronskih duhovnikov in podduhovnikov s strežniki, leviti, ker je bil tempelj, kjer so oni služili, uničen. Jehova je to točno napovedal po Ozeju 3:4, 5:
19. Kako je Jehova po Ozeju 3:4, 5 napovedal obnovo svojega čaščenja?
19 »Tako bodo namreč Izraelovi otroci ostali mnogo dni brez ... daritve in brez oltarja, brez efoda in brez terafov. Potem se bodo Izraelovi otroci spreobrnili in bodo iskali Jehovo, svojega Boga in svojega kralja Davida (Mesijo); s spoštovanjem se bodo bližali Jehovi in njegovim dobrotam v poslednjih dneh.« (EI)
20. Kakšno gradnjo zahteva takšen Jehovin ukrep in kje; v korist kakšnih življenjskih potreb?
20 Tako je Jehova, poleg tega da jih je osvobodil iz Babilona, poskrbel za najvažnejše, to je za njihove duhovne potrebe. Ponovno je postavil zakonitega velikega duhovnika s podduhovniki, ki so jim pomagali leviti. To je zahtevalo obnovo templja v Jeruzalemu, kjer bi lahko opravljali svojo službo, tako važno za »narod«, ki se je »rodil naenkrat«. To se je zgodilo v »deželi«, ki je bila rojena v »enem dnevu« brez porodnih bolečin, v njihovi ljubljeni domovini. Da, pa čeprav si tega niso mogli zamisliti. (Izaija 66:8)
21. Kaj podobnega se je zgodilo v duhovnem smislu z novorojenim ‚narodom‘ od 1919. sem?
21 V duhovnem smislu se je podobno zgodilo z ostankom duhovnega Izraela, ker jih je Bog Jehova v povojnem letu 1919 osvobodil iz Babilona velikega (svetovnega kraljestva lažne religije). Najprej je poskrbel za njihove duhovne potrebe. Pomagal jim je, da so razumeli smisel službe Mesijanskega Kralja, Jezusa Kristusa, Božjega velikega duhovnika. Očistil jih je vseh nečistih religioznih naukov, ki so se jih še držali od tedaj, ko so še bili pridruženi Babilonu velikemu in mu sužnjevali. Kot člani ‚izvoljenega naroda, kraljevskega duhovništva, ljudstva posebne lastnine‘, so bolj kot kdajkoli prej razumeli Vsemogočnega Boga, kakor tudi, zakaj morajo biti dosledno neopredeljeni do političnih zadev sedanjega sveta. Spoznali so, da je to čas, ko si bo edini in resnični Bog ‚naredil ime‘. Zavedli so se svoje dolžnosti, to je, da morajo poviševati Božje osebno ime, Jehovo, nad vsa ostala imena. Spoznali so svojo obveznost, da so priče tega Boga, čigar ime je bilo stoletja prikrito, in temu primerno so si tistega znamenitega 1931. leta nadeli ime »Jehovine priče«. (1. Petrov 2:9; Izaija 43:12; 63:12)
22. Kaj je najvažnejše sporno vprašanje in kaj najpomembnejši nauk Biblije, čeprav je v njej zajeta tudi rešitev stvarjenj in zakaj?
22 Čeprav se v navdihnjeni Bibliji daje dolžna pozornost rešitvi človeštva od greha in smrti ter sužnjevanja satanu hudiču, in njegovi organizaciji, to ni najvažnejša tema ali najpomembnejši nauk Biblije. V časopisu Stražni stolp od 15. avgusta 1941 (angl. izdaja), je v uvodnem članku pod naslovom »Integriteta« pisalo: »V Svetem pismu se vedno znova poudarja Jehovin namen, da bo vladala svetu njegova pravična vladavina. Njegova vladavina je teokracija, nad katero je postavil Kralja Jezusa Kristusa. ... Osnovno sporno vprašanje, ki ga je izzivalno postavil satan, je bilo in je vprašanje VESOLJNE OBLASTI.« (1. in 19. odstavek) Zato je glavni namen vsemogočnega Boga, da opraviči to vesoljno vrhovnost, ki je samo njegova. To bo kmalu veličastno izpeljal v ‚bitki velikega dne Boga vsemogočnega‘, na bojnem polju Harmagedona. (Razodetje 16:14—16) Za »sveti narod«, duhovni Izrael, je dolžnost in prednost ter celo čast, da ostane neoporečen do Jehove glede vesoljne oblasti ali vrhovnosti in tako dokaže, da je satan lažnik.
23. Kakšni napori sovražnih narodov niso uspeli, po izpolnitvi Jehovinih besed iz Izaije 66:22?
23 Vse do danes vsi napori svetovnih narodov satanove vidne organizacije niso uspeli iztrebiti Jehovin »narod«, ki je bil »rojen« 1919. leta v novi »deželi«. Tako se je zvesto izpolnilo zagotovilo vsemogočnega Suverena, zapisano v Izaiji 66:22: »Kajti kakor bosta obstala pred menoj novo nebo in nova zemlja, ki ju naredim, govori Jehova, tako bo obstal vaš zarod in vaše ime.« (EI)
24. a) Kaj ostanku duhovnega Izraela zagotavlja trajnost Božjih novih nebes in nove zemlje? b) Komu se bo pridružil ostanek ob določenem času?
24 Kljub vsemu, kar bi satan, hudič in njegovi nevidni demoni ter njegova vidna zemeljska organizacija mogli storiti v bližnji prihodnosti članom ostanka duhovnega Izraela in njihovemu imenu, jih ne bodo zatrli. Vidno zemeljsko potomstvo satanove organizacije in njegovo ime je tisto, česar na Zemlji kmalu ne bo več. Čisto drugače pa bo s potomstvom Jehovine vesoljne organizacije, z ostankom duhovnega Izraela, ki bodo ostali; njihovega imena sovražniki ne bodo izbrisali in nikoli ne bo pozabljeno. Tako kot je gotovo, da bosta nova nebesa in nova zemlja, ki ju bo naredil vesoljni suveren Jehova, večna, tako bo z ostankom duhovnega Izraela in njegovim dragocenim imenom. To ne pomeni, da bo ostanek duhovnega Izraela ostal za večno na Zemlji. Ne, v določenem času bo ‚vzet‘ z nje in se bo pridružil svojemu velikemu duhovniku, Jezusu Kristusu, v »novih nebesih«, kjer bodo njegovi člani služili kot podduhovniki v duhovnem templju.
25. a) Kdaj je Jehova pričel ‚ustvarjati‘ »nova nebesa«? b) Od kdaj so se še posebej začeli zbirati bodoči člani »nove zemljo«?
25 Bog Jehova je začel sestavljati »nova nebesa«, ko so se leta 1914. končali ‚določeni časi narodov‘, ko je postavil svojega oslavljenega Sina Jezusa Kristusa na nebeški prestol za Kralja nad kralji in Gospodarja nad gospodarji. On je »sin Davidov« in ko je bil na Zemlji, je vesoljni suveren Jehova sklenil z njim zavezo za večno kraljestvo. (Matevž 21:15) Kralj Jezus Kristus vlada s svojega nebeškega prestola naši zemeljski obli. Ustvaritev »nove Zemlje« ne pomeni in ne zahteva uničenja dobesedne Zemlje. Ne, ker bo Zemlja »vedno ostajala«. (Propovednik 1:4) Božje Kraljestvo pod Kristusom jo bo spremenilo v večni raj. Tudi ne nasprotuje veličastnemu namenu, ker pomeni ustvaritev ‚nove zemlje‘, da bo Jehova ustvaril novo človeško družbo v popolnem soglasju s tem, kar je rekel in z njegovimi pravičnimi »novimi nebesi«. (2. Petrov 3:13) Na Zemlji ima že sedaj milijone članov te družbe »nove zemlje«. Ti se zbirajo še posebej od 1935. leta.
26. a) Kako se v Izaiji 66:12 omenja priključitev »velike množice« k ostanku duhovnih Izraelcev? b) Kje ta »množica« sedaj služi Jehovi?
26 Ti člani so prišli iz vseh narodov, ras, ljudstev in jezikovnih skupin in se predali Bogu Jehovi po Kristusu, velikem duhovniku; svojo predanost pa so simbolizirali s krstom v vodi — tudi v tem posnemajo svojega Dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa. (Janez 10:14, 16) Jehova je že davno, za časa Izaije (66:12) izjavil, da bo ostanek duhovnega Izraela, ki predstavlja »gornji Jeruzalem«, ki ga imenuje »veličastvo narodov«, povečal podobno »preplavljajočemu potoku«. Od 1935. leta je širjenje »veličastva narodov« napredovalo v obliki »velike množice« drugih ovc dobrega Pastirja, vladajočega Kralja Jezusa Kristusa. (Razodetje 7:9—17) Zaradi njihove zvestobe Jehovini teokratični vladavini pod Kristusom jih je Dobri Pastir združil v »eno čredo«. Pripeljani so v Jehovin duhovni tempelj, ki se »imenuje hiša molitve za vse narode«. (Izaija 56:7; Marko 11:17) V Božjem duhovnem templju molitve ‚mu velika množica iz vseh narodov dan in noč služi v sveti službi‘. (Razodetje 7:15)
27., 28. Kako pogosto se sestajata »velika množica« iz vseh narodov« in ostanek in kakšni so rezultati njihovega sodelovanja v službi oznanjevanja?
27 Neverjeten razvoj dogodkov v naših dneh soglaša s tem, kar Jehova dalje pove v Izaiji 66:23: »In zgodi se, da bo od mlaja do mlaja in od sobote do sobote prihajalo vse meso molit pred mene, pravi Jehova.« (Hagaj 2:7—9)
28 Iz poročil se vidi, da ima »velika množica« iz »vseh narodov« redne skupne sestanke z ostankom duhovnega Izraela, tako rekoč »od mlaja do mlaja (mesečno) in od sobote do sobote (tedensko)«. Skupaj z maziljenim ostankom zvesto javno oznanjujejo od hiše do hiše, da bi se spolnila Jezusova prerokba o »koncu sestava«: »In ta dobra vest kraljestva se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje.« (NS) (Matevž 24:3, 14) Ljudje iz »vseh narodov«, ki se odzovejo na oznanjevanje, »prihajajo molit« pred Suverena Jehovo.
29., 30. a) Kako se iz Izaije 66:24 vidi, da bodo oboževalci od »vsakega mesa« preživeli »veliko stisko«, s katero bo končan ta sestav stvari? b) Osnova česa bodo in koga bodo zatem ‚vpeljali‘ v čaščenje Stvarnika nebeških in zemeljskih stvari?
29 Ker bodo preživeli bližnjo »veliko stisko«, bodo priče, kako bo Jehova opravičil svojo vesoljno vrhovnost, ko bo uničil svoje in njihove sovražnike v ves svet obsegajoči »stiski«. Zato Izaija zaključi svojo prerokbo takole: »In pojdejo ven in videli bodo mrtva trupla tistih ljudi, ki so odpadli od mene; zakaj njih črv ne umre in njih ogenj ne ugasne, in gnusoba bodo vsemu mesu.« (Izaija 66:24)
30 Podobno prekletim »kozlom« iz Jezusove prilike, ki se izpolnjuje v tem času »konca sestava stvari«, bodo tisti, ki odpadajo od Gospoda Jehove, za ‚večno uničeni‘. (Matevž 24:3; 25:31—46) Tedaj bodo ovcam podobni dediči rajske zemlje, kot osnova »nove zemlje«, sprejeli medse vse obujene iz mrtvih v življenje na Zemlji. Vsakega obujenega človeka bodo seznanili z enotnim čaščenjem opravičenega Stvarnika »novih nebes« in »nove zemlje«. (Izaija 65:17; 2. Petrov 3:13)
Kako bi odgovoril na naslednja vprašanja, ki temeljijo na Izaiji 66:8—20?
8. vrsta: Kako se je 1919. leta rodil Jehovin duhovni »narod« v duhovni »deželi«?
od 9. do 14. vrste: Kako je Jeruzalem hranil in ljubeče skrbel za svoje »sinove«? Kako se to nanaša na duhovne sinove v našem času?
od 15. do 18. vrste: Katera dela so povzročila uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. št. in kaj to napoveduje za danes?
od 19. do 20. vrste: Katero »znamenje« je postavil Jehova »med narodi«? Čemu?
Kako bi odgovoril na naslednja vprašanja glede Izaije 66:19—24?
19. vrsta: Kako so bili nekateri od »tistih, ki so se rešili«, poslani k »narodom«? S kakšnim rezultatom?
20. vrsta: Na kakšen način so »Izraelovi sinovi« prinesli »dar« v Jehovin tempelj?
21. vrsta: Kako so bili nekateri določeni, da služijo kot »duhovniki«?
22. vrsta: Kaj zagotavlja Jehova glede svojega obnovljenega naroda, ko se sklicuje na trajnost »novih nebes in nove zemlje«?
23. vrsta: Kako vidimo, da se »vse meso« klanja pred Jehovo »od mlaja do mlaja in od sobote do sobote«?
24. vrsta: Kaj bodo pričali tisti, ki bodo preživeli »veliko stisko«, glede na tiste, ki so odpadli od Jehove?
[Slika na strani 14]
Jeruzalem, podobno kot mati, ljubeče skrbi za svoje »sinove«
[Slika na strani 15]
Ko so »izšle« iz »Babilona Velikega«, Jehovine priče širijo vest o Kraljestvu