Rojstvo kraljevskega naroda v novorojeni deželi
»Pride li dežela v enem dnevu na svet, ali se narod rodi naenkrat? (EI) Komaj so Sion obšle (porodne) težave, in že je rodil sinove svoje.« (Izaija 66:8)
1. Kaj so naredili Mednarodni raziskovalci Biblije na svojem kongresu v Columbusu (Ohio), 26. julija 1931 in kaj je bilo odgovarjajoče temu narejeno po vsem svetu?
PRED več kot pol stoletja, če smo natančni, 26. julija 1931, je v nedeljo popoldan stopilo na svetovno prizorišče dogodkov ljudstvo, ki je branilo neko ime. Tega nepozabnega dne se je na glavni kongres v Columbusu (Ohio, ZDA) zbralo tisoče mednarodnih Raziskovalcev Biblije in soglasno sprejelo sklep, da se bodo odslej po Bibliji imenovali — »Jehovine priče«. (Izaija 43:10—12) V kratkem času so vse skupščine mednarodnih Raziskovalcev Biblije po vsem svetu pristale na to edinstveno ime in ga uradno privzele. Novo ime se jih je čvrsto prijelo!
2. a) Kaj morajo nosilci tega biblijskega imena prenašati vse od takrat, ko so ga sprejeli? b) Katere pomirjevalne besede najdemo v Izaiji 66:5?
2 Zaradi tega uglednega imena so si priče Vsemogočnega Boga nakopale sovraštvo sveta, celo krščanstva, čigar člani trde, da so bratje v veri vsem tistim, ki so učenci Jezusa Kristusa. Versko sovraštvo je tako veliko, da se je kazalo v silovitih preganjanjih, v katerih je umrlo veliko ljudi. Jehovinim pričam, ki živijo dostojno tega imena, so namenjene že več kot 2500 let prepričljive besede, ki jih je za nas napisal eden najznačilnejših prerokov Biblije: »Poslušajte besedo Jehovino, ki se tresete pred njegovo besedo: Govore vaši bratje, ki vas sovražijo, ki vas zavračajo zaradi mojega imena: ‚Naj se Jehova pokaže v svojem veličastvu, da vidimo vaše veselje!‘ Toda osramočeni bodo.« (Izaija 66:5, EI)
3. S čim pokažejo Jehovine priče, da se tresejo pred njegovo Besedo in kaj, razen da »poslušajo«, še delajo?
3 Jehovine priče so danes tiste, ki ‚se tresejo pred njegovo besedo‘. Boje se, da bi naredili kaj, kar bi bilo v nasprotju z njegovo napisano Besedo. In zaradi tega neprestano preučujejo njegovo napisano Besedo, navdihnjeno Biblijo. Priznavajo, da je avtor Biblije Bog, ki je tudi Oče njihovega Gospoda in Rešitelja Jezusa Kristusa. Za Jehovino besedo so sprejeli vseh 39 knjig Hebrejskih spisov in vseh 27 knjig Krščanskih grških spisov, ki jih morajo ‚poslušati‘ in delati po njih.
4. a) Kateri je osnovni vzrok, da krščanstvo sovraži in izobčuje svoje brate? b) Iz kakšnega nagiba delajo tako?
4 Toda zakaj ‚kristjani‘ ki trde, da so Kristusovi bratje, sovražijo Kristusovo bratovščino? Zakaj jih nočejo šteti med svoje priznane kristjane in ali z njimi ne žele imeti nič skupnega zato, ker oni nimajo nič skupnega s krščanstvom? Jehova sam pove vzrok temu, ko pravi: »Zaradi imena mojega.« Vendar pa ti, ki jih sovražijo in izobčujejo, opravičujejo vzroke svojega ravnanja z vzklikanjem: »Naj se Jehova pokaže v svojem veličastju!« Ali pa, ker uporabljajo biblijske prevode, kjer ni zapisano božansko ime, vzklikajo takole: ‚Naj se Gospod prikaže v svojem veličastvu.« Toda Gospod Bog ne misli, da ga s tem, ko sovražijo njegove priče in se od njih ločujejo, slave.
5. a) Kdo se bo veselil, ko bo ‚prišel‘ Jehova in ukrepal? b) Kaj bo drugim pomenila njihova osramotitev?
5 Ko bo prišel Jehova in pokazal naklonjenost enim in neodobravanje drugim, kdo se bo tedaj veselil? Kdo bo osramočen? Tistim, ki so osovraženi in izobčeni zato, ker spoštujejo Njegovo ime, govori Jehova: »... da vidimo vaše veselje! Toda osramočeni bodo (oni).« To pomeni, da bodo tisti, ki so sovražili in izobčevali njegove priče, ‚prišli‘ v strašne težave. Nesreča, ki jih je že zadela, ponazarja največjo stisko, ki bo kmalu ‚prišla‘ na tiste, ki sovražijo in izobčujejo Jehovine priče v tem »času konca«. (Daniel 12:4) V nadaljevanju prerok Izaija v zvezi s tem pove: »Čuj, hrup iz mesta! Čuj iz templja! (EI) Glas Jehovin, ki povrača sovražnikom svojim, kar so zaslužili!« (Izaija 66:6)
6. Iz katerega mesta se je slišal »hrup« in zakaj je nastal?
6 Neimenovano mesto, od koder se je slišal »hrup«, je seveda Jeruzalem, ker je tamkaj stal tempelj za čaščenje Jehove. S tem se hoče povedati, da prihaja Jehova v tempelj kot nadzornik in da mu ne bo ugajal način, kako se ga časti. Čaščenje je le zunanje, dozdevno in svetohlinsko, kot takšno pa je njegovo sveto ime le sramotilo. Jehova bo svoje neodobravanje pokazal s »hrupom« napada Babiloncev, posvetnih osvajalcev, ki jih bo Jehova uporabil kot svoje orodje, da bo ‚povrnil‘ svojim sovražnikom, kar zaslužijo, ker je bilo njihovo čaščenje svetohlinstvo in je osramotilo njegov tempelj. Jehovini sovražniki so bili zato, ker so mrzili tiste, ki so se zares »tresli« pred njegovo Besedo in ker so jih izobčevali, kakor je rekel, ‚zaradi njegovega imena‘. (Izaija 66:2, 5)
7. Kaj se je zgodilo z Jeremijo, ko se je spolnila Izaijeva prerokba, in kdo je videl, kako se je Jehovina beseda uresničila?
7 Zato je v naslednjem stoletju, za časa prerokov Jeremije, Ezekije in Daniela, Jehova uporabil babilonsko vojsko kot svoje zastopnike, da so Izraelcem, ki so kršili zavezo, ‚povrnili, kar so zaslužili‘. Kakšen »hrup« je moral biti samo v Jeruzalemu leta 607 pr. n. št., ko je bilo uničeno celo mesto in ni bilo prizaneseno niti razkošnemu templju, ki ga je zgradil modri kralj Salomon! Preživeli Hebrejci so bili odpeljani v Babilon. Tistih nekaj Hebrejcev, ki so še ostali v deželi, je pozneje pobegnilo v Egipt, s seboj pa so odvlekli preroka Jeremijo. Tako se je izpolnila njegova prerokba o popolnem opustošenju dežele; področje, na katerem je nekoč živel narod, ni bilo več domovina živega naroda, čigar nebeški kralj je bil Bog Jehova. Zvesti Hebrejci, ki so se »tresli pred Božjo besedo«, so videli, kako se je njegova beseda uresničila.
8., 9. a) Kdo je sodobni Jeruzalem? b) Kaj se bo po Jezusovi prerokbi zgodilo s krščanstvom in zakaj?
8 Toda ljudi, ki danes sovražijo in se ogibajo Jehovinih prič, bodo presenetile strašne stvari, veliko hujše od tistih, ki so se zgodile leta 607 pr. n. št. Priče so tisti, ki se danes tresejo pred Jehovino besedo. Vse, kar se je tragičnega zgodilo za časa Jeremije, Ezekiela in Daniela, je bilo ‚njim za zgled, napisalo pa se je za opozorilo nam, na katere je prišel konec sestava stvari‘. (1. Korinčanom 10:11, NS) Tedaj se bo iz mesta, sodobnega Jeruzalema, ali krščanstva, ki ga bo zadela Božja obsodba, slišal velik »hrup«. Podobno kot stari Izraelci, tudi oni trde, da so z Bogom v zavezi, v »Novi zavezi« z Jezusom Kristusom kot posrednikom. (Hebrejcem 8:7—9) Ne žive pa v skladu z zaveznim odnosom, v katerem naj bi, kot sami trdijo, bili z Bogom. Zato bo nad krščanstvo po Jezusovi prerokbi prišla stiska, ki jo je ponazorila stiska nad Jeruzalemom, le da bo to »velika stiska«.
9 »Takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi tisti dnevi ne bili okrajšani, bi ne bil rešen noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.« (Matevž 24:21, 22, EI; Marko 13:19, 20)
10. Koga bo še, razen krščanstva, pogoltnila ta stiska in kdo bodo ljudje, ki bodo sestavljali »meso«, in preživeli?
10 Ta velika stiska, kakršne še ni bilo, se sedaj približuje. Povzročil jo bo Jehova, Bog »izvoljenih«. Pogoltnila pa ne bo samo krščanstva, sodobnega dvojnika Jeruzalema, temveč tudi tiste, ki so prijatelji krščanstva ali celotni sestav. (Jakob 4:4) Predani, krščeni kristjani, ki danes trepetajo pred Jehovino besedo, bodo tisto »meso«, ki bo preživelo.
Neizbežno, pospešeno rojstvo
11. a) Ali mora do rojstva otroka miniti določen čas in ali je moralo biti enako v primeru obnove Jeruzalema? b) Po čigavi naredbi je moral biti na istem kraju zgrajen drugi Jeruzalem? c) Je Izaija napovedal, koliko časa bo mesto, kjer je stal stari Jeruzalem, opustošeno?
11 Vrnimo se k Izaijevi vznemirljivi prerokbi! Za spremembo od teh mračnih obetov je prikazal po navdihnjenju tudi vesele dogodke. Rojstvo zakonitega potomca je tisto, kar starši pričakujejo z veliko nestrpnostjo in z velikimi upi. Pri človeških stvarjenjih mora prej miniti od Boga predpisani čas, da se razvije željeni potomec. Toda v zvezi s tem je veliki povzročitelj porodnega procesa napovedal nekaj nenavadnega. Njegov prerok Izaija je napovedal uničenje oskrunjenega mesta Jeruzalema in tako bi prvotnega mesta, zgrajenega na gori Sionu, ne bilo več. Toda na tej isti gori, bi bilo po naredbi perzijskega zmagovalca, Cira Velikega, Jehovinega hlapca, ki je vrgel babilonsko kraljestvo, zgrajeno drugo mesto. (Izaija 44:28; 45:1) Vendar Izaija ni povedal, kako dolgo Jeruzalema ne bo in koliko časa bo zato brez »otrok« ali meščanov. Izaija tudi ni napovedal dolžino časa, ko bosta Sion in vsa dežela prazna in opustošena, kraj, ki se ga vsakdo izogiba.
12. Kako naj bi bila nova dežela prikazana na zemljevidu starega sveta in čigava domovina naj bi postala?
12 Za časa Cira Velikega je bil zgrajen drugi Jeruzalem in postal mati mnogim »sinovom«, to je, mnogim meščanom in podložnikom, ki so živeli na tem dodeljenem področju. Je to pomenilo, da se bo »dežela« ‚znašla‘ na zemljevidu starega sveta in da bi bila domovina ljudem, ki prej niso bili »narod«? Preroški odgovor Boga Jehove je: da!
13., 14. a) So se hebrejski ujetniki vrnili v svojo deželo, ko je po njihovem izgonu »prišlo« redno jubilejno leto? b) Je Jeruzalem ponovno postal mati »sinovom« zaradi posebnih prizadevanj hebrejskih ujetnikov in kaj je bilo o tem napovedano v Izaiji 66:7, 8?
13 Zopet je nastalo vprašanje, kdaj bo to in kako se bo to zgodilo: Jehova je po preroku Jeremiji napovedal, da bo dežela nekdanjega »naroda« sedemdeset let opustošena, to se pravi 20 let več kot je trajalo 50-letno jubilejno razdobje. Ko bi torej prišlo redno jubilejno leto 573 pr. n. št., ne bo tam nobenega jubilejnega praznovanja in tam ne bo Jeruzalema ali Siona, da bi bil mati meščanom kot »sinovom« ali ‚otrokom‘. Šele leta 537 pr. n. št. so se vrnili preživeli hebrejski izgnanci v svojo bivšo domovino. To se je zgodilo brez nekih posebnih prizadevanj hebrejskih ujetnikov v Babilonu. Tu je posegel Bog v soglasju s svojo preroško obljubo. Četudi bi izgledalo še tako neverjetno, je po izgnanstvu ‚nastal‘ ali se ‚rodil‘ »narod« v deželi, od Boga Jehove pripravljeni za ta »narod«. Ker je Jehova vedel pred narodno nesrečo leta 607 pr. n. št., kaj se bo zgodilo, je to tudi napovedal po Izaiji:
14 »Preden je imela porodne bolečine, je porodila, (to se nanaša na drugi Jeruzalem). Preden so jo obšle porodne težave, je povila dečka. Kdo je kaj takega slišal, kdo je kaj takega videl? Pride li dežela v enem dnevu na svet, ali se narod rodi naenkrat? Zakaj porodne bolečine je imel in hkrati rodil Sion svoje otroke.« (Izaija 66:7, 8, EI)
15. Se lahko takšen porod primerja s tistim, ki je opisan v Razodetju 12:1—17?
15 Takšno izredno rojstvo je pravo nasprotje opisu rojstva moškega deteta v zadnji knjigi Svetega pisma. V Razodetju 12:1—17 beremo: »In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah. Še drugo znamenje se je prikazalo na nebu. Glej, bil je velik ognjeno rdeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov in na svojih glavah sedem kron; in njegov rep je potegnil s seboj tretjino nebesnih zvezd ter jih vrgel na zemljo. In zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila na porodu, da bi požrl njeno dete, ko bi porodila. In porodila je moško dete, ki naj bi paslo vse narode z železno palico; in vzeto je bilo njeno dete k Bogu in k njegovemu prestolu. ... In razsrdil se je zmaj nad ženo in se je šel vojskovat z drugimi iz njenega rodu, ki spolnjujejo Božje zapovedi in imajo pričevanje Jezusovo.«
16. Lahko identificiramo, kdo je žena v »znamenju« in kdo njen »sin« oziroma »moško dete«?
16 Ker nobena ženska na Zemlji nima pod svojimi nogami meseca niti na glavi venca iz dvanajstih zvezd, podobnega kroni, mora biti v tem »znamenju« opisana žena — simbolična žena. Ker je Bog sprejel in priznal njenega otroka, je gotovo on tisti, ki je povzročil nosečnost. Ona je tako rekoč z njim poročena. Če upoštevamo vsa dejstva, ta žena v »znamenju na nebu« simbolizira Božjo, ženi podobno organizacijo nebeških duhovnih stvarjenj, med katerimi je njegov edinorojeni Sin, Jezus Kristus, najvišji. Ženino dete, »moški«, mora tudi biti simbolično in predstavlja Božje kraljestvo, ker je bilo vzeto k Božjemu prestolu. Da bi kraljestvo ne bilo le v mislih in besedah obstoječe (abstraktno), je tukaj tudi živa oseba, ki bo služila kot kraljevski vladar. Ta stvarna oseba je tisti, s katerim je Bog Jehova sklenil zavezo za Kraljestvo.
17. Kako je edinorojeni Božji Sin dobil pravico, sesti na prestol ob svojem Očetu?
17 Da, to je bil Božji edinorojeni Sin, Jezus Kristus, ki se je čudežno rodil kot človek v Betlehemu in v družinski veji izraelskega kralja Davida in bil kot takšen dedič kraljestva. (Izaija 9:6, 7; Lukež 22:29, 30; Matevž 1:17—25) Zato je bilo upravičeno v zvezi z nebeško »ženo« poudarjeno, da je bilo njeno dete »moško«, ker je bil za kralja potreben moški potomec iz kraljevske hiše Davida.
18. Se ujemajo okoliščine v zvezi z rojstvom tega moškega deteta z rojstvom, opisanim v Izaiji 66:7, 8, kakor pokaže American Standard Version prevod?
18 Vse te okoliščine v zvezi z rojstvom »moškega deteta«, nebeške »žene«, se razlikujejo od tistih, opisanih v Izaijevi prerokbi, posebej še glede nosečnosti in porodnih bolečin. Zato so to pomembni razlogi za sklepanje, da je »deček« iz Izaije 66:7 v zvezi z drugačno preroško situacijo kakor pa »moško dete« ali ‚sin, mož‘ iz Razodetja 12:5. Rojstvo »dečka« se očitno nanaša na »narod«, rojen v »deželi« Izaijeve prerokbe. Se več, v primeru Izraelcev-povratnikov ni bila kot glavna značilnost poudarjena vladavina ali kraljestvo, ko so ga ponovno vzpostavili v Jeruzalemu 537. leta pr. n. št. Na prestol ni bil ponovno postavljen kralj iz Davidove hiše. Judeja je bila perzijska provinca, bili so pod vlado kralja Cira, ki je izdal odlok, da se obnovi tempelj in pravo čaščenje v Jeruzalemu. Vseeno se je obnova začela nenadoma in nepričakovano. Po American Standard Version prevodu beremo v Izaiji 66:7, 8: »Preden so se začele porodne bolečine, je rodila; preden so prišle bolečine, je rodila moško dete (dečka). Kdo je slišal kaj takega, kdo je videl kaj takšnega? Se lahko rodi dežela v enem dnevu? se rodi narod naenkrat? Ker je rodil Sion svoje otroke, takoj ko je občutil bolečine.«
19. a) Komu se je zdelo rojstvo izraelskega, iz pregnanstva vrnjenega naroda pospešeno in zakaj?
19 Rojstvo izraelskega naroda po izgnanstvu je bilo po prerokbi, če tako rečemo, pospešeno. To je presenetilo starodavne narode leta 537 pr. n. št. Poganski svet sploh ni pričakoval, da bo tako dolgo mrtev izraelski narod ponovno oživel v deželi, ki mu jo je dal Bog. To, kar je nastalo, je bil resnično nov Sion, rojen je bil nov narod. Spomnimo se, da niso bili vsi Izraelci naenkrat odpeljani v Babilon. Po biblijskem poročilu je bilo 10 000 Izraelcev pregnanih že pri prvem obleganju leta 617 pr. n. št. Stotine jih je bilo izgnanih pozneje. (2. Kraljev 24:14; Jeremija 52:28—30) Vseeno pa je leta 537 pr. n. št. bilo tistih, ki so bili osvobojeni iz te poganske dežele in ki so se ponovno naselili v deželi svojih prednikov, skupaj 42 360 moških, razen tega pa veliko sužnjev in poklicnih pevcev. Med temi Izraelci je bilo tudi precej starejših ljudi, ki so videli tempelj, ki ga je zgradil kralj Salomon v Jeruzalemu. (Ezra 2:64, 65; 3:12) Večinoma je bila to nova generacija, ki se je nastanila v tej deželi z namero, da zgradi nov tempelj. V novorojeni deželi je nastal nov Sion. Postal je mati novega naroda, iz izgnanstva vrnjenega naroda. Ta narod je zavzel novo perzijsko pokrajino, Judejo.
20. Kako je bilo z rojstvom sodobnega dvojnika, to je z Mednarodnimi raziskovalci Biblije v 1919. letu?
20 Imamo tudi sodoben primer »rojstva« naroda, kot je bilo to rojstvo ‚obnovljenih‘ Izraelcev leta 537 pr. n. št.? Da, v letu po I. svetovni vojni (1914—1918) je bil rojen duhovni »narod« pod večjim Cirom, ustoličenim kraljem Jezusom Kristusom! Zakaj? Med vojno so zaprli glavno pisarno Skupnosti Stražnega stolpa, Biblije in traktatov, izdajatelja Mednarodnih raziskovalcev Biblije iz Brooklyna (New York) in jo premestili nazaj v manjše prostore v Pittsbourgu, v Pennsylvannii. Njene zadnje izvode literature so v Kanadi in Združenih Državah Amerike prepovedali in leta 1918. so bili na več let ječe obsojeni predsednik Skupnosti, tajnik-blagajnik in še šest vodilnih sodelavcev. Za vsem tem je bil sovražnik z namenom, izraženem v Psalmu 83:4: »Pridite,« govore, »uničimo jih, da ne bodo več ljudstvo, in da se Izraelovo ime ne bo več omenjalo!« (EI) Toda leta 1919 so bili, kar pa je bil udarec za krščanstvo, izpuščeni na prostost. Tega leta so ti preganjani Mednarodni raziskovalci Biblije imeli svoj prvi povojni kongres v Cedar Pointu v Ohiu. Obiskovalcem kongresa je bila najavljena izdaja novega časopisa, dodatka časopisu Stražni stolp. Imenoval se je Zlati vek (sedaj Prebudi se!).
21. Kdo je bil rojen pet let po koncu časa poganov in kot kaj bi moralo delovati; zakaj in v kako novorojeni »deželi«?
21 Tako je pet let zatem, ko so se leta 1914. končali »časi narodov« in je bilo vzpostavljeno Božje Kraljestvo pod večjim Cirom, Jezusom Kristusom, nastal nov »narod«, duhovni »narod«. Člani tega novega »naroda« služijo kot poslanci Božjega novorojenega Kraljestva v nebesih in kot priče, ki nosijo njegovo ime. Bog je postavil »narod« v njegovo zakonito »deželo«, v zemeljsko področje delovanja, v simbolično »deželo«, ker so se končali časi narodov, ki so teptali Božjo vidno organizacijo. (Lukež 21:24)
22. Kakšna vprašanja je postavil Jehova glede svoje sposobnosti, da postane Oče »naroda« in kaj je naredil v odgovor na ta vprašanja v starodavnem času in kaj danes?
22 Jehova, Vsemogočni Bog, je odgovoren za to izredno rojstvo in sklenil je, da ga pri tem ne bo nič oviralo. Po Izaiji 66:9 je rekel: »Ali bi jaz odprl maternico, a ne dal poroditi? govori Jehova. Ali bi jaz, ki dam roditi, nazadnje porod zadržal? govori tvoj Bog.« Njegov prvi odgovor na to izzivalno vprašanje je bil, da je osvobodil svoje ljudstvo iz Babilona 537 pr. n. št. Zatem je povzročil, da se je zgradil Jeruzalem in da se je napolnil s hebrejskimi prebivalci — njegovimi otroki. Danes pa je na ta svoja vprašanja Bog odgovoril tako, da je povzročil, da je sodobni dvojnik Jeruzalema, tj. njegova nebeška organizacija, postala plodna in rodila na Zemlji duhovni »narod«. To se je zgodilo pod vodstvom večjega Cira, na novo ustoličenega kralja v nebesih. To se je zgodilo v povojnem 1919. letu in tako je izšel narod, »sinovi« Siona, ki so bili popolnoma predani koristim Božjega vzpostavljenega kraljestva in ki so ostali nevtralni do političnih vladavin tega sveta. Mogočni Bog ni dovolil, da bi kaj oviralo popolno izpeljavo njegovega namena od 1914. leta sem!
Ali lahko po tem pregledovanju Izaije 66:5—8 odgovoriš na naslednja vprašanja:
5. vrsta: Kako »bratje« sovražijo in izobčujejo prave častilce? Kako bodo ti »bratje« osramočeni?
6. vrsta: Kakšen je bil »hrup« iz mesta v starem času? Kako je s tem danes?
7. vrsta: Kdo je bil »deček«, ki ga je rodila »žena« brez »porodnih bolečin«? Je to isto kot »moško dete« ali »sin-mož« iz Razodetja 12:5?
8. vrsta: Zakaj je bilo rojstvo »naroda« in »dežele« leta 537 pr. n. št. naglo in nepričakovano?
[Slika na strani 9]
Kraljestvo, podobno novorojenčku, je Božja »žena« rodila leta 1914