Je prav zbadati druge?

NEKO družino v Nemčiji so sestavljali starši in pet otrok. Najstarejša in najmlajša sta bili deklici, vmes pa trije dečki. Najstarejši deček je rad zbadal svojo starejšo sestro. Kadarkoli se je ta tožila materi, da ji brat zopet nagaja, jo je mati, ki je bila sicer stroga, potolažila z nemškim pregovorom: »Was sich liebt das neckt sich!« (»Kogar ljubiš, temu nagajaš!«) Ali z drugimi besedami — zbadanje naj bi izražalo naklonjenost ali nagnjenje do nekega človeka. Morda je res tako.

So pa še drugačne vrste zbadanja. Starejši krščanski služabnik v poročnem govoru mladoporočencem tudi takole svetuje: »Ne zbadajta se, še posebej ne javno. To mogoče izgleda kot neškodljiva šala, toda tisti, ki smo ga zbodli, bo vedno prizadet, neprijetno mu bo ali bo ponižan.«

Očitno obstajajo dobre in slabe šale. To lahko vidimo iz prejšnjih primerov in iz definicije tega izraza; zbadanje je, »če nekomu greš na živce; če izrečeš prijazno, dobro šalo, če se šališ, ne da bi to koga motilo, nadlegovati ali utrujati s šalami, stalno spraševati, moriti«. Je torej zbadanje dobro ali slabo in ali se ga boš posluževal — je odvisno od okoliščin in nravi zbadanja.

Kadar zbadajo otroci

Mnogi otroci so zaradi nepremišljenosti nagnjeni k zbadanju ali da se šalijo na račun tistih, ki imajo hibe ali so v neugodnem položaju, morda imajo neko napako že od rojstva ali zaradi nesreče. Mladi ljudje tudi radi zbadajo druge zaradi njihove barve ali narodnosti. Pogosto so to dečki, kot prej omenjeni primer, ki zbadajo zato, ker so na splošno napadalnejši od deklic. Starši pa bi naredili narobe, če ne bi poznali vzroka in ga prepovedali, v kolikor bi bil izraz napačnega značaja ali pomanjkanja prijaznosti.

Zbadanje pogosto odkriva pomanjkanje sočutja, ker se skoraj vedno šali na račun nekoga, ki je v neprijetnem položaju ali je zaradi nečesa prizadet. Toda — mar nimajo mladi in starejši radi, da jih primerno spoštujemo? V Bibliji piše, da mladi ljudje, ki zbadajo druge, Bogu ne ugajajo. Nekoč so dečki zbadali Jehovinega zvestega preroka Elizeja in se norčevali, ker je bil plešast. Toda to jim ni koristilo. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali 42 otrok. (2. Kraljev 2:23, 24)

Otroci pa radi zbadajo še drugače, seveda, če jim starši dovolijo. Takšni nergači dejansko mučijo očeta ali mater, vse dokler jim ne izpolnita njihove zahteve. Vendar so pri tem krivi več starši kakor otroci. Zakaj? Otroci se bodo kmalu naučili, da ne bodo s svojim sitnarjenjem ničesar dosegli, če starši ne bodo spreminjali svojega mišljenja — oziroma pozorno premislili stvar in se zatem trdno držali biblijskega pravila: »Vaš ‚da‘ bodi da in ‚ne‘ naj bo ne.« (Matevž 5:37)

Zbadanje med odraslimi

Nekateri moški radi zbadajo svoje žene, sorodnice ali znanke. Na to vrsto zbadanja je mislil prej omenjeni starešina. To je zabavno za tistega, ki zbada, in morda za nekatere opazovalce. Toda nekoga bo to zabolelo ali mu bo vsaj nerodno. Očitno je, da predani posamezniki, ki jih vodi Jehovin sveti duh in ki ‚izražajo‘ njegove sadove, kot so ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vera, ponižnost in samoobvladanje, ne morejo istočasno biti neprijazni, neljubeznivi in tako naprej. (Galatom 5:22, 23) Kako bi tedaj mogli zbadati druge ali se na njihov račun šaliti iz zabave? (Primerjaj Pregovori 26:18, 19.)

Včasih je lahko zbadanje pozitivno, če izraža iskreno naklonjenost. Tedaj smo občutljivi za tuje občutke oziroma smo sočutni. Mož lahko blago ‚ponagaja‘ svoji ženi glede pretiravanja s sladkarijami in jo tako spomni na njene težave s kilogrami.

S prefinjenim smislom za humor se lahko doseže veliko več kot z godrnjanjem, grajanjem ali kritiko.

Zbadanja, ki meje na nemoralnost

Je tudi zbadanje, ki se ga ne more označiti za dobro? In kakšno je? To je šaljenje na račun občutkov in naklonjenosti drugih, to so spogledljive šale, način oblačenja ali karkoli že, kar bi zbujalo erotične občutke. To je pravzaprav skrajna oblika sebičnosti, čeprav ljudje pogosto tako delajo, ne da bi se zavedali vseh posledic.

Ne more se zanikati, da mnogim moškim, ki ne priznavajo biblijskih načel, godi, če se jih erotično »draži«, ker to stopnjuje njihovo željo po svobodni spolnosti. Toda krščanski moški, ki se je odločil živeti po biblijskih načelih, ne želi biti tako izpostavljen ‚skušnjavam‘. Predvsem ne želijo, da se jih obsoja po Jezusovih besedah: »Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je v svojem srcu z njo že prešuštvoval.« (Matevž 5:28, EI)

Razen tega, Bogu predani moški in ženske ne želijo ‚priti‘ v skušnjavo, da bi prešuštvovali ali nečistovali, ker vedo, kako gleda Bog Jehova na takšne prestopke. »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog,« piše v Jehovini besedi. (Hebrejcem 13:4)

Zatorej je zbadanje lahko neškodljivo ali celo ugodno, če izraža naklonjenost. Toda drugačno zbadanje lahko nekoga rani, ali celo zapelje v skušnjavo, da bi naredil kaj nekrščanskega. Kako je s teboj, ali ti rad zbadaš koga? Če da, tedaj ne pozabi, da je lahko zbadanje dobro, še pogosteje pa slabo.