Preživeti ali umreti v »veliki stiski«?
»Ti pojdejo v večno smrt, pravični pa v večno življenje.« (Matevž 25:46, NS)
1., 2. Kaj nekateri mislijo; zakaj je to nevarno; zakaj bi se tega morali izogibati?
MISEL, da bi bili za večno uničeni, se nekaterim zdi strašna. Tako je na primer z univerzalisti,a ki verujejo, da bodo navsezadnje vsi rešeni. V tretjem stoletju se je cerkveni pisec Origen poigral z mislijo končne rešitve vseh. Danes so kristjani, ki sicer ne gredo tako daleč, pa vendar trdijo oziroma mislijo, da bodo morda vstali vsi ljudje, celo vse bodoče žrtve »velike stiske«. (Matevž 24:21, 22)
2 Tisti, ki zagovarjajo takšno misel, se nevede približujejo nevarni krščanski doktrini o »splošnem vstajenju«. Glavne cerkvene struje učijo, da bodo vstala mrtva telesa VSEH umrlih, da bi se združila vsako s svojo dušo v nebesih ali v »peklu«. Toda Biblija o takšnem ‚splošnem vstajenju‘, kakor ga razume krščanstvo, ne govori, niti uči, da bodo VSI mrtvi, celo hudobni, vstali ali ponovno oživeli.
Ne bodo vstali vsi mrtvi
3. Kako je Jezus opozoril na dejstvo, da ne bodo vsi obujeni?
3 Jezus je rekel, da ne bodo vstali — vsi. Tako je odgovoril na pretkano vprašanje saducejev, ki v vstajenje niso verovali. Govoril je o tistih, »ki bodo vredni, da dosežejo oni vek (ureditev) in vstajenje od mrtvih«. (Lukež 20:35, EI) Njegove besede nakazujejo, da ne bodo vsi vredni, da bi bili obujeni v od Boga obljubljeni novi ureditvi.
4. Odkod bodo izšli mrtvi, kakor piše v 20. poglavju Razodetja, in katero simbolično mesto ne bo dalo svojih mrtvih?
4 Biblija v 20. poglavju Razodetja govori o vstajenju »drugih mrtvih«, ki niso deležni »prvega vstajenja«, in pravi, da bosta »morje in hades« dala svoje mrtve. Ne pravi, da bodo mrtvi izšli iz »ognjenega jezera« ali »druge smrti«, za katero se na drugih mestih uporablja izraz »gehena« (hebrejsko: ge’i Hinnom’). (Lukež 12:5) Kakor »morje« označuje skupen grob vseh, ki so umrli v vodah, in katerih telesa nikoli niso bila pokopana v zemljo, tako tudi grška beseda ha’des ne pomeni posamezne grobove, temveč je to splošen grob človeštva (v zemlji). Pomeni isto, kot beseda ‚šeol‘ v Hebrejskih spisih. Jezus izjavlja: »Bil sem mrtev, in glej, živ sem na vekov veke, in ključe imam od smrti in smrtne države (hadesa).« (Razodetje 1:18) Med svojo tisočletno vladavino bo uporabil te »ključe« in osvobodil iz smrti tiste, ‚ki so vredni te ureditve in vstajenja iz mrtvih‘.
5. Kaj predstavlja »gehena«?
5 V Bibliji tudi nikjer ne piše, da ima Kristus ključe od gehene. Ko je govoril o geheni, je rekel: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel (geheni, NS).« (Matevž 10:28) V tolmačenje tega stavka v knjigi Nesmrtnost duše ali vstajenje mrtvih? (v francoščini) piše prof. Oscar Cullmann: »Psykhe’ (duša) tukaj ne pomeni grškega pojmovanja duše, zato je to bolje prevesti z besedo ‚življenje‘. ... W. G. Kümmel upravičeno piše: V Matevžu 10:28 ‚se ne poskuša poudariti nesmrtnost duše, temveč podčrtati dejstvo, da lahko samo Bog uniči — ne samo zemeljsko življenje, temveč tudi nebeško.‘« Da, gehena predstavlja dokončno uničenje, iz katerega ni mogoče vstajenje. The New Bible Commentary (Nova razlaga Biblije) definira geheno kot »opis ‚druge smrti‘«. (Razodetje 21:8)
6. Pokaži na osnovi Biblije, da gredo nekateri v geheno še pred tisočletnim dnevom sodbe in zato nimajo upanja na vstajenje.
6 Biblija jasno pokazuje, da bodo nekateri končali v simbolični geheni pred začetkom tisočletnega sodnega dne. Jezus je rekel nepopravljivim pismarjem in farizejem, da so oni in njihovi poganski prozeliti ‚podložniki gehene‘ ali dobesedno »sinovi gehene«. (Matevž 23:15, 33—35; glej tudi Janez 9:39—41; 15:22—24) Če je celo nekdo, ki so ga farizeji naredili za prozelita, postal podložnik gehene, in sicer, ‚dvakrat hujši od njih‘, koliko bolj je tedaj postal to Juda Iškariot, ki je zlobno izdal Božjega Sina! Jezus je to povedal, ko je Judo imenoval ‚sina pogube‘. (Janez 17:12) Tudi zakrknjeni odpadniki gredo v smrt, toda ne v šeol ali hades, temveč v geheno. (Hebrejcem 6:4—8; 2. Petrov 2:1) Tako je tudi s predanimi kristjani, ki vztrajno namerno grešijo ali se »umikajo«. (Hebrejcem 10:26—31, 38, 39) Iz teh nekaj primerov se lahko vidi, da so nekateri celo v ‚tem sestavu‘ grešili tako, da se jim ne more odpustiti niti v ureditvi, ki ‚prihaja‘. (Matevž 12:31, 32; primerjaj 1. Janezov 5:16.) Zato takšni ne bodo obujeni.
Dokončnost Jehovinih sodb
7. Kaj še dokazuje, da Jehova nekaterim izreka obsodbo že v času sedanjega sestava?
7 Že samo dejstvo, da je Jezus rekel, da »greh proti duhu« ne bo odpuščen ‚niti v tej niti prihajajoči ureditvi‘, bi moralo prepričati vsakogar, ki dvomi, da Jehova tudi v času ‚tega sestava stvari‘ nekaterim izreče končno obsodbo. Takšni »nikoli ne dobe odpuščanja«. (Marko 3:28, 29) Zakaj bi naj tedaj bili obujeni?
8. a) Pri čem bi morali pokazati enako stališče kakor Jehova? b) Zakaj bi morali zaupati Jehovi in njegovemu Sinu kot Sodnikoma in s kakšnim primerom lahko prikažemo dokončnost Jehovine sodbe?
8 Kot dostojanstvene priče našega Boga Jehove seveda ne hodimo naokrog, da bi grozili ljudem z uničenjem. Na to gledamo enako kakor Jehova. O njem je rečeno, da je »potrpežljiv«, ker »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Po drugi strani pa bi se morali izogibati pretirane čustvenosti, da ne bi morda nevede kritizirali Jehovin način delovanja. Jehova je popoln Sodnik. (5. Mojzesova 32:4) Takšen je tudi Jezus Kristus. (Janez 5:30) Kadar se nek primer predloži nepopolnim človeškim sodnikom in gre skozi vse sodne postopke, od najnižjega — do vrhovnega sodišča dežele, tedaj ljudje menijo, da je pravici zadoščeno in ni nobene možnosti več za pritožbo. Zakaj bi tedaj dvomili v Jehovine sodbe in njihovo dokončnost? (Psalm 119:75)
9. Kako pokazuje Matevž 10:28 dokončnost Jehovinih obsodb?
9 Čeprav Jehova dokazuje svojo izredno »potrpežljivost«, ker želi, da bi »se vsi izpokorili«, pa ve, da se ne bo vse človeštvo pokesalo. Zaradi tega je Jezus opozoril, da se moramo bati tistega, ki lahko ‚in dušo (življenje) in telo uniči v geheni‘. V tolmačenju New International Dictionary of New Testament Theology (Novem mednarodnem slovarju teologije Nove Zaveze) je rečeno naslednje: »Matevž 10:28 ne izraža možnosti o nesmrtnosti duše, temveč nespremenljivost Božje obsodbe takšnih, ki se ne kesajo.«
10. Kaj je rekel Jezus o »mnogih« in o tistih »malo« ljudeh in kaj pomeni grška beseda, prevedena z »uničenjem«?
10 Jezus je v svoji pridigi na gori rekel: »Vstopite skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki po njej v pogubo (v uničenje, grško apoleia) hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!« (Matevž 7:13, 14, EI) V grških leksikonih se besedo apoleia definira kot »propad«, »večno uničenje« (Arndt in Gingrich) ali »končno uničenje, ne samo izbrisanje (ugasnjenje) telesnega obstoja«. (Theological Dictionary of the New Testament, Teološki slovar Nove zaveze) Torej ni osnove za »solzavo« verovanje, da imajo ljudje, ki živijo danes in bodo doživeli največjo »stisko« od začetka sveta, kakršnokoli izbiro razen — »življenje« ali »uničenje«. (Matevž 24:21, 22)
Preživeti ali umreti
11. a) Kaj pomeni izraz »Jehovin dan«? b) Kateri »veliki Jehovin dan« nas še čaka in kaj se bo tedaj zgodilo?
11 »Blizu je veliki dan Jehovin.« (Zefanija 1:14) Te besede še nikoli niso bile bolj zloslutne. Bila so sicer posebna razdobja v zgodovini, ko je Jehova izvršil svojo obsodbo in oslavil svoje sveto ime in je vsako od njih bilo »Jehovin dan« v malem. Nezvesti Jeruzalem, Babilon in Egipt so izkusili takšne »dni«. (Izaija 2:1, 6—17; 13:1—6; Jeremija 46:1—10) Toda največji »Jehovin dan« nas še čaka. To je »dan«, ko bo Jehova izvršil svojo obsodbo nad krščanstvom, ostalim delom satanovega svetovnega kraljestva krive religije in vsem hudobnim svetom. »Ta dan je dan srda, dan stiske in nadloge, dan pustote (razdejanja, EI) in pustošenja.« Prerokba še pove: »In stiskal bom ljudi, ... ker so grešili zoper Jehovo. ... Tudi njih srebro, tudi njih zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevu jeze Jehovine; in z ognjem gorečnosti njegove bo vsa dežela požrta; zakaj konec, nagel konec naredi vsem prebivalcem dežele, ... preden pride nad vas togota srda Jehovinega, preden pride nad vas dan jeze Jehovine. Iščite Jehovo, vsi krotki v deželi, ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze Jehovine!« (Zefanija 1:15 do 2:3)
12. Je Zefanijeva prerokba bila namenjena samo Judeji ali ima širši pomen?
12 Celo mnogi raziskovalci Biblije iz lažnega krščanstva upoštevajo, da ta prerokba ni veljala samo za Judejo, temveč da je to napoved ‚splošnega dne sodbe vsega sveta‘. (Keil-Delitsch), ‚konec razdobja greha‘ (Ekumenska Biblija, v francoščini), »‚dan‘, ko se bo na splošno sodilo vsemu zlu in ko bo Bog izlil svojo jezo na vse, ki ne poznajo Boga in ne poslušajo evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa«. (New Bible Commentary, druga izdaja)
13. a) Kdaj mora po Pavlovih besedah priti »Jehovin dan«? b) Kdo je »človek greha« in kakšna obsodba čaka tega simboličnega »človeka«?
13 Apostol Pavel je »dan Jehovin« povezal s »prihodom (navzočnostjo) Gospoda našega Jezusa Kristusa«. (2. Tesaloničanom 2:1, 2) Zatem ko je govoril o »odpadu«, ki ga je povzročil »človek greha« — odpadniški razred duhovnikov tako imenovanih krščanskih cerkva — dodaja: »In takrat se razkrije tisti hudobnež, ki ga bo Gospod Jezus končal z dihom svojih ust in uničil s sijajem svojega prihoda.« (2. Tesaloničanom 2:3, 8, EI) Odpadniško duhovništvo bo ‚odstranjeno‘ ali ‚izkoreninjeno‘ na samem začetku »velike stiske«. (Razodetje 17:1—5, 16, 17) Ta razred je označen tudi kot »sin pogube (apoleia)«, kar pomeni, da drvi v »večno uničenje« v geheni, enako kot njegov dvojnik iz Jezusovih dni. (2. Tesaloničanom 2:3; Matevž 23:33)
14. Zakaj bodo ‚uničeni‘ tudi mnogi drugi in kakšna izbira je zato med človeštvom?
14 Kaj pa bo z vsemi ljudmi, ki so sledili duhovništvu in njihovim »prevaram«? Apostol Pavel pravi zanje, da »gredo v pogubo (dobesedno ‚v uničenje‘), zato (za kazen), ker niso sprejeli ljubezni resnice, da bi se rešili. In zato jim pošilja Bog močno delovanje zmote, da verujejo laži; da bodo sojeni vsi, ki niso verovali resnici, ampak jim je ugajala krivica.« (2. Tesaloničanom 2:10—12) Svet se je danes pogreznil v brezbožnost, nemoralo in pokvarjenost. Večini človeštva »ugaja krivica« in ‚ne sprejema ljubezni do resnice, da bi se rešili‘. (Primerjaj Ezekiel 9:4—7.) Zato bodo ‚obsojeni‘ in ‚za kazen‘ uničeni. V prihajajoči »veliki stiski« je izbira popolnoma jasna: preživeti ali biti uničen.
Pohiteti v kraljestvo zaradi rešitve
15. Kako se v priliki o »ovcah in kozlih« opozarja na izbiro, ki je pred vsemi narodi?
15 Da, »blizu je veliki dan Jehovin, blizu je in silno hiti.« (Zefanija 1:14) Živimo v času sodbe, ko so pred Jezusom Kristusom zbrani »vsi narodi«. Ljudje iz vseh teh narodov se delijo v dva razreda: na »ovce« in »kozle«. Končni izid pa je jasno označen: »večno življenje« za »ovce« in »večna smrt« (NS) za »kozle«. (Matevž 25:31—33, 46)
16., 17. a) Kako se v 2. Tesaloničanom 1:6—9 pokazuje na dokončnost Jehovine obsodbe, ki bo izvršena v »veliki stiski«? b) Kdo bo razen preganjalcev Božjega naroda še uničen in zakaj?
16 Ko ponovno opozarja na dokončnost Jehovine sodbe, piše Pavel: »Saj je pravično pred Bogom, da tistim, ki vas stiskajo, povrne s stisko, in vam stiskanim s pokojem (počitkom), skupaj z nami, kadar se prikaže (razodene, NS) Jezus z neba z angeli svoje moči, s plamenečim ognjem (razodetjem, apokalypsis), ki bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa; ti bodo kaznovani z večno pogubo.« (2. Tesaloničanom 1:6—9, EI)
17 Ali opaziš, da na »večno pogubo« niso »obsojeni« samo tisti, ki »stiskajo« Božji narod, temveč tudi »oni«, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju (dobri vesti, NS)«. Pavel pojasnjuje v svojem pismu Rimljanom, zakaj se tisti, »ki ne poznajo Boga«, ne morejo »izgovarjati«, in zakaj bodo obsojeni. (Rimljanom 1:18—20; 2:5—16) ‚Angel, ki leti sredi neba‘, o katerem govori 14. poglavje Razodetja, poziva vse »prebivalce na zemlji«, naj se ‚boje Boga in ga časte, ker prihaja ura njegove sodbe‘. Zato se spodbuja ljudi, da častijo tistega, »ki je ustvaril nebo, zemljo in morje«. Vsi, ki tega ne bodo storili, in vsi, ki verujejo v satanovo posvetno »divjo zver« namesto v Božje mesijansko kraljestvo, bodo uničeni skupaj s to »zverjo« v »tlačilnici jeze Božje«. (Razodetje 14:6, 7, 9, 10, 14–20; 19:11–21)
18. a) Kaj mora sedaj delati vsak, ki upa, da bo preživel? b) Kdo bo, po Bibliji, preživel »veliko stisko« in kaj je potem pred temi ljudmi?
18 Kdor upa, da bo ‚skrit ob dnevu Jehovine jeze‘, mora ‚iskati pravičnost, ponižnost‘ in ‚izvrševati Jehovine sodne odločitve‘, namesto da jih graja. (Zefanija 2:2, 3) Vsi, ki upajo, da jih bo Jehovin postavljen Sodnik prištel k »ovcam«, ki bodo obvarovane v »veliki stiski«, morajo dokazati, da so ‚pravični‘, tako da marljivo podpirajo Kristusove maziljene »brate«, ki sestavljajo razred »zvestega in modrega hlapca«. (Matevž 25:33, 40, 46; 24:45–47) Biblija nudi upanje na rešitev v »veliki stiski« samo Kristusovim »bratom« ali »izvoljenim« in »veliki množici ovc«, ki »mu služijo noč in dan« in brez premora govore, da bi vsi slišali: »Rešitev zahvaljujemo Bogu našemu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu!« (NS) To »veliko množico« krščenih učencev, pripeljanih »iz vseh narodov«, vodi pastir Jezus Kristus k »studencem voda življenja«, ki nikoli ne usahnejo. »In Bog obriše vsako solzo z njih oči.« (Matevž 24:21, 22; 25:34; 28:19, 20; Razodetje 7:9—17)
PREGLED VPRAŠANJ
◻ Kaj razumejo cerkve krščanstva s »splošnim vstajenjem« mrtvih in ali je ta nauk biblijski?
◻ Kateri biblijski stavki pokazujejo na dejstvo, da ne bodo obujeni vsi mrtvi?
◻ Kaj je »gehena«?
◻ Kaj pokazuje, da Jehova izreka nekaterim končno obsodbo že v sedanjem sestavu stvari?
◻ Kaj se bo zgodilo na »Jehovin dan« in ali bodo ti pogubljeni obujeni?
◻ Kaj moramo delati, da bi preživeli; in katero delo je zato najnujnejše?
[Slika na strani 17]
Juda, ‚sin pogube‘, je med tistimi, ki ne bodo obujeni
[Podčrtna opomba]
a univerzalist — zagovornik univerzalizma, to je teološkega nauka, da je milost Božja namenjena vsem ljudem, ne le izvoljenim.