Se nam približuje Harmagedon?
»Zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo.« (Matevž 24:21, EI)
1. a) Kaj pomeni »Harmagedon« po mnenju nekaterih ljudi? b) Ali je Harmagedon samo še ena vojna med narodi?
BESEDA »Harmagedon« mnogim zlovešče zveni. Nekateri mislijo, da je to »konec sveta«, ko bo vse človeštvo uničeno, ko bo Zemlja neprimerna za prebivanje, kar bi lahko bila posledica atomske vojne med narodi. Toda v Bibliji je rečeno, da je to »vojska na veliki dan Boga vsemogočnega«, ki se bije na kraju, ki se imenuje »Harmagedon«. (Razod. 16:14, 16, EI)
2. Ali bo Harmagedon pomenil konec človeštva ali Zemlje?
2 Ali bi lahko Božja bitka Harmagedon pomenila konec vsega človeštva ali konec našega planeta? Nikakor. Božja beseda nam zagotavlja: »Kajti tako govori Jehova, stvarnik nebes, ki je (resnični, NS) Bog, upodobitelj in stvarnik Zemlje, ki jo je uredil, ni je ustvaril puste, za bivanje jo je pripravil.« (Iza. 45:18, EI)
3. Kaj se bo zgodilo v Harmagedonu?
3 Čeprav Harmagedon ne bo pomenil konec vsega človeštva niti Zemlje, pa bo gotovo pomenil konec sestava stvari (ali »sveta«). Harmagedon bo Božji način absolutne odstranitve današnjih sprijenih posvetnih, ekonomskih, družbenih in verskih sestavov, ki so vzrok tolikega gorja. »Sklenil sem,« pravi Jehova, »zbrati kraljestva, da izlijem nanje srd svoj, vso svojo jezo.« (Zef. 3:8, EI) Božja vojna — Harmagedon, pomeni torej izvršitev njegove neugodne obsodbe proti »kraljem«, »narodom« in »kraljestvom«. V Bibliji piše, da bo ta sovražna obsodba izvršena tudi na vseh tistih, ki podpirajo sedanji hudobni sestav stvari, na »vojskovodjih«, »mogočnih«, »svobodnih«, »hlapcih« in na »malih in velikih«. (Razod. 16:14; 19:18)
4. Kako biblijska prerokba opisuje stanje po Harmagedonu?
4 S koncem sedanjega sestava stvari se bo začela popolnoma nova Božja ureditev, človeška družba, v kateri se bo godila Božja volja »kakor v nebesih tako na zemlji«. (Mat. 6:10) V tej novi ureditvi po Harmagedonu bo, kakor nam pove biblijska prerokba, ‚prebivala pravičnost‘. (2. Petr. 3:13) Kako dobrodejno in navdušujoče bo to, po tolikih stoletjih krivičnosti, trpljenja, bolečin in solza! Ker se bo Božja volja godila po vsej Zemlji in ker bodo vzpostavljeni pravični pogoji, se bo začel čas nenavadne sreče. Biblija napoveduje: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Ps. 37:11) Zato ni čudno, da je Jezus to imenoval »raj«. (Luk. 23:43)
PRIHOD »VELIKE STISKE«
5. Kaj je »velika stiska« in zakaj vemo, da bo kratka?
5 Božja vojna Harmagedon bo zaključni del časovnega obdobja imenovanega »velika stiska«. Jezus jo je takole opisal: »Zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo.« (Mat. 24:21, EI) Če upoštevamo katastrofe, ki so se zgodile v preteklosti, je očitno, da bo prihajajoča »velika stiska« brez primerjave v vsej zgodovini človeštva. Toda zaradi milosti bo to zelo kratko obdobje, ker ga bo Bog »skrajšal«. (Mat. 24:22)
6. Zakaj se lahko z zaupanjem soočimo z »veliko stisko«?
6 Toda čeprav bo »velika stiska« najhujša stvar vseh časov, smo lahko potolaženi z dejstvom, da temu nemudoma sledi najodličnejši čas v Božji novi ureditvi. Razen tega imamo tudi razveseljiv obet, da bodo mnogi ljudje, ki sedaj živijo, preživeli prihajajočo stisko! Božja beseda obljublja, da bo »velika množica, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov«, izšla živa iz »velike stiske«. Že sedaj obriše Bog vsako solzo z njihovih oči. (Razod. 7:9, 14, 17, EI) Zato je bil Jezus glede bodočnosti zelo optimističen, čeprav je vedel, da se človeštvo še mora soočiti z »veliko stisko«. Njegove besede, polne upanja, se glasijo: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Luk. 21:28)
7. Zakaj tudi drugi občutijo, da se približuje višek človeških težav?
7 Že desetletja si samo Jehovine priče prizadevajo v mednarodnem obsegu opozoriti na prihajajoči čas stisk, ki bo svoj višek dosegel v Harmagedonu. (Mar. 13:10) Včasih sicer tudi drugi pomislijo, da se približuje nekaj katastrofalnega, ker vidijo, kako se svetovno stanje slabša brez upanja na pravo ali trajno izboljšanje. 4. maja 1980 je na primer urednik Miami Haralda, Jim Hampton, napisal:
»Ali čutite, da vas te dni stisne globoko v vaši notranjosti? Tudi pri meni je tako. Ti to ne da spati in ti govori, da nekaj ni v redu s tvojo deželo in z vsem svetom? Te zaradi tega včasih oblije kurja polt, ker si se pravkar spomnil, da Harmagedon ni samo prispodoba, o kateri si bral v Bibliji, temveč resničnost? In da je prvič v tvojem življenju vžigalica tako blizu vžigalni vrvici, da je Harmagedon dejansko mogoč?
Jaz imam takšen »vozel« in ni me sram to priznati, ker sem povprašal veliko prijateljev, če se tako počutijo in nihče ni brez njega. ...
Vsakdo, ki vsaj malo logično razmišlja, lahko poveže prevratniške dogodke minulih nekaj let in vidi, da je svet na meji začetka nove zgodovine. Ta začetek je enako važen kakor renesansa, industrijska revolucija ali elektronska doba. Za vedno bo spremenil način življenja človeštva.
Toda ta začetna točka ni takšna, kakršni so bili ostali začetki, koristni za napredek civilizacije, temveč nosi v sebi zmogljivost zlonamernosti, kakršne svet ni nikoli videl.«
Čeprav ta urednik ni na Harmagedon gledal izključno z biblijskega stališča, je imel prav, ko je rekel, da se človeštvo bliža času stiske »kakršne svet nikoli ni videl«. To, čemur se človeštvo dejansko približuje, je »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo«, kot je napovedal Jezus.
8. Kakšno obvestilo potrebujemo in zakaj?
8 Če torej ljubimo življenje in želimo živeti v pravični Božji novi ureditvi, je neobhodno potrebno, da izvemo za to prihajajočo »veliko stisko« in njen višek v Harmagedonu. Potrebujemo veljavne odgovore na vprašanji: Kako vemo, da smo zares blizu »velike stiske«? Kateri dogodek bo siguren znak, da se je pravzaprav začela?
KAKO VEMO, DA SE JI PRIBLIŽUJEMO?
9., 10. Kako Biblija opisuje časovno razdobje, ki vodi do »velike stiske«?
9 Ko je Jezus govoril o prihajajoči »veliki stiski«, je naštel tudi nekoliko dokazov, ki bodo pokazovali njeno približevanje. Ob priložnosti, ko so ga njegovi učenci vprašali, kakšen bo »znak« ‚konca sestava stvari‘ (Mat. 24:3), je Jezus govoril o generaciji ljudi, ki bo pričela doživljati probleme v prej neznanem obsegu. Za to generacijo je napovedal mednarodne vojne, bolezenske epidemije, pomanjkanje živil in potrese »v enem kraju za drugim« (NS). To je imenoval ‚začetek nadlog‘. Težave bodo tako velike, da bodo narodi na Zemlji v velikem »strahu in obupu«, in mnogi bodo »omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet«. (Mat. 24:7, 8, 34; Luk. 21:10, 11, 25, 26)
10 Približno 32 let pozneje je apostol Pavel pod navdihnjenjem Božjega svetega duha napisal preroške besede o ‚koncu sestava stvari‘. Glasijo se: »Da bodo v poslednjih dneh nastali hudi časi. Zakaj ljudje bodo samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, zasramljivi, staršem nepokorni, nehvaležni, brezbožni, brez ljubezni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, surovi, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni, napuhnjeni, naslade željni, ne pa bogoljubni.« V prerokbi je tudi napovedano, da bodo »hudobni ljudje in sleparji rasli v hudobiji, bodo varali in bodo varani« (EI), kar pokaže, da se bo po začetku »poslednjih dni« nadaljevalo propadanje človeških zadev, višek vsega pa bo, ko bo izbruhnila »velika stiska«. (2. Tim. 3:1—5, 13)
11., 12. Zakaj je bilo 1914. leto takšna preokretnica v zgodovini?
11 Brez dvoma živimo sedaj v časovnem obdobju, na katerega so opozarjali Jezus in navdihnjeni pisci Biblije, kot na primer Pavel. Dejansko teče od »preokretnice« sodobne zgodovine, od leta 1914, v katerem je izbruhnila prva svetovna vojna. Mnogi zgodovinarji upravičeno pokazujejo na to leto kot na ključno leto človeštva, ker je takrat svet vstopil v razdobje težav, kakršnih še nikoli ni doživljal. Prva svetovna vojna je bila dokaz tega, ker je bila veliko hujša od katerekoli druge vojne v preteklosti, zato je bila tisti čas imenovana »velika vojna«. To je bila prva splošna ali svetovna vojna. To je bila totalna vojna in je vplivala skoraj na vsako državo na Zemlji.
12 O prvi svetovni vojni piše Martin Kieffer v predgovoru knjige generala Richarda Thoumina La Grande Guerre (Velika vojna), ki je bila prvotno objavljena v francoščini: »Kri in solze iz prve svetovne vojne so spremenile obraz Zemlje«. General je tudi napisal:
»Ko so novembra 1918. leta končno odložili orožje, je bilo deset milijonov ljudi mrtvih, dvakrat toliko pa je bilo ranjenih ali pohabljenih. Zato ni čudno, da bi se moralo to vojno imenovati ‚Velika vojna‘ ...
‚Veličina‘ prve svetovne vojne ... je bila enkratna glede prostora in števila, kakor tudi industrijske proizvodnje in materialnega uničenja. ... Še nikoli se ni vojskovalo toliko držav, s toliko vojščaki v tako obsežnih borbah; še nikoli ni bilo toliko mrtvih in pohabljenih vojakov; še nikoli prej možje niso šli v boj s tako močnim orožjem.«
13. Kateri drugi dogodki, ki so spremljali prvo svetovno vojno, dokazujejo, da so se tedaj začeli »poslednji dnevi«?
13 Leta 1918 je, preden se je zaključila vojna, po vsem svetu začela kositi španska gripa. Umorila je 20 milijonov ljudi, več kot jih je bilo pobitih v vojni. Med vojno in po njej je milijone ljudi umrlo od lakote. Tudi potresi so vzeli mnogo življenj: 1915. je v Italiji umrlo skoraj 30000 ljudi; 1920. približno 180000 na Kitajskem in 1923. približno 143000 na Japonskem. Upravičeno je novinar Frank Peters v Post-Dispatchu St. Luisa napisal: »Civilizacija se je leta 1914. nalezla neusmiljene in morda poslednje bolezni.« Da, svetovna vojna, bolezenske epidemije, pomanjkanje hrane in potresi ‚v enem kraju za drugim‘ to je vsekakor »začetek nadlogam«, ki jih je napovedal Jezus. »Poslednji dnevi«, »čas konca«, so se dejansko začeli! (Mat. 24:8; 2. Tim. 3:1; Dan. 12:4)
ŠE VEČ DOKAZOV
14. Zakaj lahko rečemo, da smo že globoko v »poslednjih dneh«?
14 Do sedaj, začetka leta 1981, je preteklo že 66 let od kritičnega leta 1914. V tem času je bila tudi druga svetovna vojna, v kateri je umrlo približno 55 milijonov ljudi, končala pa se je z nuklearnim uničenjem dveh mest, s čemer je bila vpeljana atomska doba. Razmere pokazujejo, da človeštvo ni sposobno rešiti svojih problemov in vsak del tega sestava stvari propada. Vse to nam govori, da smo že globoko v »poslednjih dneh« in da ti dogodki hitijo v »veliko stisko«.
15., 16. Kaj drugi pravijo o stanju v našem času?
15 Konec 1979. leta na primer je pisal ekonomist Leonard Silk: »V tem prazničnem obdobju redko blago verjetno ni nafta, temveč upanje. Z nemirnim desetletjem 1970-tih let in njegovimi zaključnimi dnevi se povečujejo nevarnosti, s katerimi se soočata svetovno gospodarstvo in svetovni mir.« Časnikar, ki piše za določeno rubriko, Max Lerner, je rekel spomladi 1980: »Izgleda, da je prišel svet v stanje, ko inflacije, stavke, stečaji, verska prenapetost in nasilje skupaj jamčijo, da nič ne deluje in da ni nihče več pod nadzorstvom. Lahko sploh kdo kjerkoli vlada?«
16 Ko so vprašali župane velikih mest v Združenih Državah zakaj so mnogi od teh mestnih središč v tako žalostnem stanju, je eden odgovoril: »Problemi so skoraj nepremostljivi. Vsakdo, ki ni razočaran, ne misli.« Drugega župana so vprašali, če so sedaj mesta »neukrotljiva«, odgovoril je, da so dejstva takšna, »da človeka navedejo na takšno mišljenje«. Podobno je rekel Gus Tyler, avtor knjige Scarcity (Redkost): »Napadi, vlomi, ubijanje policistov iz zasede in trgovina z mamili, so v mnogih mestih povzročili, da so skoraj brez reda.«
17. Do kakšnega zaključka je prišla po temeljitem raziskovanju skupina pod vodstvom znanega politika?
17 Bivši kancler Zvezne republike Nemčije Willy Brandt, je vodil skupino, ki je dve in pol leti preučevala svetovne razmere. Njihov nedavni zaključek je takle:
»Z začetkom 1980-tih let se svetovna družba sooča z mnogo večjimi problemi kakor kdajkoli po drugi svetovni vojni. Jasno je, da svetovno gospodarstvo tako slabo deluje, da škoduje tako trenutnim kakor dolgoročnim interesom vseh narodov. ...
Problemi siromaštva in lakote postajajo vse resnejši; 800 milijonov je docela siromašnih in število le teh narašča; pomanjkanje žitaric in druge hrane povečuje možnost lakote in umiranja zaradi nje. ...
Vsako leto v deželah v razvoju umre od 20 do 25 milijonov otrok, še preden so stari pet let.
Precejšnje število siromašnih dežel je ogroženo zaradi neizprosnega uničevanja njihovih ekoloških sistemov, medtem ko se jih še več sooča s pomanjkanjem hrane in možno je masovno umiranje zaradi lakote. V mednarodnem gospodarstvu obstaja možnost ... propada posojil zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnikov ali stečaja bank ... (in) poostrena borba za vpliv ali nadzor nad bogastvom vodi do oboroženih spopadov.«
18. Kateri drugi novejši razvoj svetovnih zadev potrjuje, da je pripravljena pot »veliki stiski«?
18 K tem dokazom lahko dodamo še dokazano razpadanje družinskega življenja in zakonov v zadnjih letih, ogromen porast kriminala in zločinov vseh vrst, velikanski porast zlorabe mamil in alkohola in vse več mladinskega kriminala. Mar ni očitno, da se trgajo vse niti človeške družbe, tako, kakor je napovedal Jezus, da se bo godilo pred »veliko stisko«? (Mat. 24:12) Razen tega dodaja World Press Review glede tega razvoja: »Svet osemdesetih let je v marsičem zastrašujoč, ne le zaradi siromaštva in krivičnosti, zaradi česar mnogi trpijo ... temveč zaradi mehanizma popolnega uničenja, s katerim se človeštvo igra.« Ta mehanizem uničenja imenujejo »strašen« in ni čudno, da poroča britanski New Scientist: »Na zalogi je okoli 60000 nuklearnih projektilov z eksplozivno močjo 16 milijonov ton TNT (kar je enako kot 1 250 000 hirošimskih bomb).« Nekatera teh orožij so tako močna, da lahko ena sama bomba izbriše iz obstoja manjšo deželo ali cele pokrajine velike države. Da, prvič v zgodovini je človek sposoben uničiti večino življenja na Zemlji.
19. Komu bi morali zaupati glede rešitve današnjih problemov?
19 Ali mislimo, da bodo svetovni voditelji le nekako rešili te probleme, ker so morda iskreni, inteligentni, dobro obveščeni in mogočni? Upoštevajmo, kaj pravi bivši finančni minister Združenih narodov, Michael Blumenthal: »Nihče današnje situacije ne razume popolnoma. To vključuje vse državnike, ki se ukvarjajo s politiko. Kakor vi so tudi oni zbegani, ko zjutraj odprejo časopis. Dejstvo je, da nihče ... ni bil resnično sposoben napovedati s kakršnokoli točnostjo probleme, v katere smo zašli.« Toda Biblija jih je napovedala in dodaja še tale modri nasvet: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« Temveč, »blagor mu, ... čigar nada je v Jehovi, Bogu njegovem, ... ki hrani resnico vekomaj.« (Ps. 146:3—6)
20.V kaj smo lahko prepričani in na kakšna vprašanja potrebujemo odgovor?
20 Sigurno lahko rečemo, da so se uresničile vse okoliščine, napovedane v biblijskih prerokbah. Dejansko smo že globoko v »poslednjih dneh« tega sestava stvari in približujemo se zaključnemu delu, »veliki stiski«, z njenim zaključkom v Harmagedonu. Kaj pa bo znak za začetek te »velike stiske«? Dogodek, ki se odvija že sedaj. Kateri dogodek je to? Pregledovanje tega sledi v naslednjem članku.