»Izidite iz nje, ljudstvo moje«
»Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Raz. 18:4)
1. Kdaj se je začel razlegati poziv, da naj se izide iz Babilona velikega, in zakaj je bil poziv takrat primeren?
IZIDITE iz nje, ljudstvo moje.« Ta poziv se razlega od 1919 leta, leta, v katerem so narodi, ki so se borili v svetovni vojni od 1914 do 1918, podpisali mirovno pogodbo. Organizirana religija sveta je to svetovno vojno podpirala. Kaj pa je bilo s tistimi, ki jih Bog Biblije imenuje »ljudstvo moje«? Ti miroljubni kristjani so prišli v suženjstvo in celo v zapore Babilona velikega in njegovih posvetnih ljubimcev, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni.
2. Kakšen podoben poziv je že prej izrekel Jeremija?
2 Poziv »izidite iz nje«, je zapisan v Razodetju 18:4. Podoben poziv pa je bil pred tem zapisan v Jeremiji 51:45: »Pojdite ven iz njega, ljudstvo moje, in rešite vsak dušo svojo izpred goreče jeze Jehovine!«
3., 4. a) Odkod naj bi »bežali« po Jeremiji 50:8—10? b) Ali je Babilon v času izpolnitve te druge prerokbe bil v enakem odnosu z Jehovo kakor v času Nebukadnezarja? Zakaj?
3 »Rešite« — od kod? Jeremija jasno odgovarja v 50:8—10: »Bežite izsredi Babilona in odidite iz dežele Kaldejske in bodite kakor kozli pred čredo! Zakaj, glej, jaz obudim in pripeljem zoper Babilon zbor velikih narodov iz severne dežele, in postavijo se v bojni red zoper njega: odtod bo vzet. ... In Kaldejska bode v plen; vsi, ki jo plenijo, se nasitijo, govori Jehova.«
4 V času ko so začele veljati te preroške besede, je bil babilonski kralj Nebukadnezar že mrtev. Leta 539 pr. n. št. je babilonskemu kraljestvu vladal eden njegovih naslednikov, namreč Belsazar, Nabonidov sin. Zato se je tedaj spremenilo to, kar je simbolično predstavljal Babilon od začetka Nebukadnezarjeve vladavine 625. leta pred n. št. Jehova je imenoval Nebukadnezarja za ‚svojega služabnika‘. (Jer. 27:6, EI) Jehova je bil tudi v času izgnanstva hebrejskega preroka Daniela v Babilonu v stiku s kraljem Nebukadnezarjem s pomočjo dveh važnih preroških sanj. (Daniel 2. in 4. poglavje.) Celo 592. leta pr. n. št. so bila v preroški viziji napovedana junaštva kralja Nebukadnezarja. (Ezek. 29:17—20) Tako je bilo vsaj v teku teh let babilonsko kraljestvo pod Nebukadnezarjem uporabljeno kot Jehovino orodje za izvrševanje njegovega maščevanja nad nelojalnim kraljestvom Jude in sosednjih narodov. Nebukadnezarjevo delo v soglasju z Jehovino voljo je ponazarjalo delo Jezusa Kristusa v ‚času konca‘, v katerem smo sedaj.
5. S čigavim delom v času padca Babilona je bilo napovedano delo Jezusa Kristusa po Izaiji 44:28 do 45:7 in kako se je Danielovo tolmačenje rokopisa na zidu ujemalo z Izaijevo napovedjo?
5 Po Izaiji 44:28 do 45:7 je v času, ko se je približeval padec Babilona, prevzel Cir veliki, vladar Medo-perzijskega kraljestva, delo, ki je ponazarjalo, kaj bo naredil oslavljeni Jezus Kristus v »času konca«. Ravno tisto noč, ko je leta 539. pred n. št. padel Babilon, je prerok Daniel tolmačil besede, ki jih je roka napisala na zid v palači kralja Belsazarja: »PERES (ednina od tretje skrivnostne besede): razdeljeno je kraljestvo tvoje in dano Medom in Peržanom.« Daniel, očividec teh dogodkov, nadaljuje v svojem poročilu: »Se to noč je bil umorjen Belsazar, kralj Kaldejcev. In Darij Medec je dobil kraljestvo.« (Dan. 5:28—31; 9:1, 2)
6. a) V kateri biblijski knjigi je opisano, kaj je predstavljal Babilon začasa Belsazarja in kaj je to danes? b) Kdo je osnoval ta simbolični Babilon in katere religije zajema?
6 V knjigi Razodetje, ki jo je napisal navdihnjeni apostol Janez okoli leta 96 n. št., ko so še vedno obstajali ostanki starega Babilona, je razloženo, kaj je ponazarjal stari Babilon za zadnje dni kot gospodar sveta. Iz tega, kar je pisal Janez v Razodetju 16:12 do 19:3, se vidi, da je obsojeni Babilon Belsazarjevih dni predstavljal svetovno kraljestvo krive religije, ki še danes obstaja. To kraljestvo, ki sedaj vključuje vse religije obsojenega sveta, se je pričelo z ‚junakom lovcem v nasprotovanju Jehovi‘. To je bil Nimrod, Noetov vnuk in on je osnoval mesto Babilon na reki Evfrat. (Razod. 16:12; 1. Moj. 10:8—10) Kraljestvo, ki je sedaj znano kot Babilon veliki, in zajema vse religije, ki se upirajo Jehovi; to kraljestvo je sedaj v »času konca«. (Dan. 12:4)
7. a) Kdaj so »pregnanci« izšli iz starega Babilona? b) Kdaj naj gredo pregnanci iz Babilona velikega in zakaj prav sedaj?
7 Jehovino ljudstvo se poziva, da izide iz tega svetovnega religioznega kraljestva, in sicer takoj. To kraljestvo je ponazarjal Babilon, o katerem je govoril Jeremija v 50. in 51. poglavju. V primeru starega babilonskega kraljestva pregnani Hebrejci in drugi njihovi spremljevalci niso mogli »iziti« iz njega vse do 539. leta pred n. št., ko je padel v roke Medcev in Perzijcev. (Iza. 14:12—17) Kako pa je z Babilonom dvajsetega stoletja? Kaj je s tistimi, ki jih Jehova danes imenuje »ljudstvo moje«? Njim se zapoveduje, da »izidejo« iz sodobnega Babilona velikega prej, preden bo uničen v prihajajoči »veliki stiski«, ki jo je napovedal Jezus Kristus. (Mat. 24:21, 22; Razod. 1:1; 7:14, 15) Izidejo naj iz njega zato, da se izognejo kazni in uničenju skupaj z Babilonom velikim, ki je še vedno svetovno kraljestvo krive religije. (Razod. 18:4)
8. Kaj označuje odhajanje poklicanih iz Babilona velikega od leta 1919 in kdo je bil orodje v zvezi s tem?
8 Ko se bodo bivši posvetni ljubimci Babilona velikega obrnili proti njemu in ga uničili, ne bo več mogoče iziti iz njega. (Razod. 17:15—18) Jehovino posvečeno ljudstvo izhaja iz njega že od povojnega leta 1919. To odhajanje je v nekem smislu že padec Babilona velikega. Kakšen padec? Simboličen. Leta 1919 je bila njegova zasužnjevalska moč nad Jehovinim ljudstvom zlomljena. Od takrat dalje niso več bili v religioznih okovih Babilona velikega, kakor je bil to primer med prvo svetovno vojno od 1914. do 1918. leta. Njihovo osvoboditev je treba pripisati Tistemu, ki je navdihnil Jeremijo, da to napove kot del njegovega namena. To je Jehova. V ta namen je uporabil večjega Cira, to je oslavljenega Gospoda Jezusa Kristusa. Ta večji Cir je pričel vladati v nebeškem kraljestvu leta 1914, po zaključku »sedmih časov«, napovedanih v Nebukadnezarjevih sanjah. (Dan. 4:1—37) Od 1919. leta je vladajoči večji Cir iz Babilona velikega osvobodil na milijone iskalcev religiozne svobode. Če bodo zvesti njegovemu kraljestvu, bodo varni in zaščiteni. Njih ne vodi niti duhovništvo krščanstva niti vodje nekrščanskih religij.
NAPOVEDANA VRNITEV V PRESTOLNICO NA VRHU GORE
9., 10. Ali je bila osvoboditev iz Babilona velikega 1919. leta naključna in zaradi česa se je to zgodilo, kakor se vidi iz Jeremije 50:4, 5, 28?
9 Danes, več kot 60 let pozneje, ne bi mogel nihče pomisliti, da je bila osvoboditev majhnega, preziranega ostanka Jehovinega ljudstva samo naključna. To je bila izpolnitev Božje biblijske prerokbe. V njegovi prerokbi, s katero je 614. leta pred n. št. po Jeremiji napovedal padec Babilona leta 539. pr. n. št., beremo:
10 »V tistih dneh in v tistem času, govori Jehova, pridejo sinovi Izraelovi, oni s sinovi Judovimi vred; spotoma bodo venomer jokali in iskali Jehovo, Boga svojega. Za Sion (gora, kjer je bilo glavno mesto) bodo povpraševali, tja gledajoč z obličjem in govoreč: Pridite in pridružite se Jehovi z večno zavezo, ki se ne pozabi! (S kakšnim namenom?) Čuj! glas bežečih in uhajajočih iz dežele Babilonske, da naznanijo na Sionu maščevanje Jehove, Boga našega, svetišča njegovega maščevanje.« (Jer. 50:4, 5, 28)
11. Ali je Jeremijeva prerokba v zvezi z židovskim sionističnim gibanjem in kaj pokazujejo dejstva danes?
11 To nima nobene zveze s sionističnim gibanjem, ki ga je organiziral avstrijski Žid Teodor Herzl 1897. leta. Jeruzalem, ki so ga Hebrejci zasedli, so si pridobili v šestdnevnem boju 1967. leta in na gori, kjer je bil nekoč tempelj, je sedaj islamska džamija (»Dome of the Rock«), ki ne opozarja na Jehovino ime. H kateremu »Sionu« pa se je ostanek od leta 1919 miroljubno vračal?
12. Na kateri Sion se je miroljubno vračal ostanek od 1919. leta?
12 Krščanski apostol Janez je v viziji videl to goro Sion šestindvajset let po tem, ko so rimske čete leta 70. n. št. židovski Jeruzalem popolnoma uničile. Ob tej priliki je napisal: »In videl sem, in glej: Jagnje stoječe na gori Sionu in z njim stoštiriinštirideset tisoči, ki imajo ime njegovo in ime Očeta njegovega zapisano na čelih svojih ... in glas, ki sem ga slišal, je bil kakor citralcev, citrajočih na citre svoje. In pojo kakor pesem novo pred prestolom in pred četverimi živalmi in starešinami; in nihče se ni mogel naučiti pesmi razen stoštiriinštirideseti tisoči, ki so odkupljeni od zemlje. ... Ti so, ki hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi, prvina Bogu in Jagnjetu.« (Razod. 14:1—4)
13. a) Kaj poroča apostol Janez v zvezi z Babilonom nekaj vrst pozneje? b) Zakaj je bil 1919. leta ogorčen?
13 Zanimivo je, da apostol Janez samo nekaj vrst zatem piše: »In drug je šel za njim, drugi angel, govoreč: Padel je, padel Babilon, mesto veliko, ki je z vinom srda nečistosti svoje napojilo vse narode.« (Razod. 14:8) Kljub temu da se je spustil v religiozno prešuštvo — z vsemi posvetnimi narodi, je Babilon veliki leta 1919 pretrpel strašen padec, kar se tiče njegovega vpliva in moči. Zanj je bilo nezaslišano, da je Večji Cir, Jagnje Jezus Kristus, osvobodil ostanek duhovnih Izraelcev in jih zaposlil z duhovno obnovo.
14. a) Ali je osvobojeni preostanek postopal v soglasju z geslom, da je ‚religija opij za ljudi‘, ali s tem, kar so trdili glede osmega biblijskega kralja? b) H kateri prestolnici vrhu gore so se napotili?
14 Revolucionarji, ki so 1919. leta doživeli svoj vzpon v vzhodni Evropi, so postopali po geslu: »Religija je opij za ljudstvo.« Toda njihova pot ni bila pot, po kateri je šel Jehovin preostanek, ki je bil sedaj osvobojen iz religioznega Babilona velikega. Na mirovni konferenci 1919. leta je bil predložen osmi biblijski kralj in federalni koncil Kristusovih cerkva v Ameriki je predlog odobril in ga imenoval »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«. Je Jehovin preostanek menil, da je to pot zanj? Ne! Ko so imeli od 1. do 8. septembra 1919 svojo redno skupščino v Cedar Pointu (Ohio, ZDA), so ga razgalili kot lažno Božje kraljestvo in javno objavili, da bo propadel. Zavrnili so vse od ljudi predlagane nadomestke in se obrnili k nebeški gori Sionu, ker so tam na osnovi vere videli Božje Jagnje, Jezusa Kristusa, vladajočega Kralja. (Razod. 14:1—3; Hebr. 12:22)
15. Zakaj je s solzami v očeh ostanek iskal duhovni Sion in s kakšnega novega gledišča so preučevali Biblijo?
15 Tako se je s »solzami« radosti osvobojeni ostanek obrnil od Babilona velikega in poiskal duhovno goro Sion, kjer je njihov nebeški kralj vladal od 1914. leta, ko so se končali časi narodov. V soglasju s teokratičnim namenom so preučevali Biblijo z novega gledišča, ker so sedaj lahko videli izpolnitev večjega števila biblijskih prerokb v zvezi z Božjim kraljestvom pod Kristusom.
16. Zakaj bi se lahko reklo, da je maščevanje, ki ga je oznanjeval ostanek, maščevanje »njegovega svetišča« in o katerih ‚delih pravičnosti‘ so lahko z upanjem oznanjevali?
16 Obnovljeni preostanek je pričel neustrašeno oznanjevati »maščevanje Jehove Boga našega, svetišča njegovega maščevanje«. (Jer. 50:28) Oni so bili del njegovega duhovnega templja, to je simboličnega templja, sestoječega se iz Jezusa Kristusa, glavnega vogelnega kamna, in 144 000 članov razreda templja pod njim. (1. Kor. 3:16, 17; Efež. 2:19—22) Med prvo svetovno vojno so z ostankom razreda templja grdo postopali in ta zloben poskus, da bi jih uničili, je bil za Jehovo utemeljen razlog, da se ob določenem času maščuje nad Babilonom velikim in njegovimi ljubimci. Tedaj se bo dokončno izpolnila Jeremijeva prerokba proti Babilonu. Z energično vero so prepričani, da se bodo nadaljnji deli Jeremijeve prerokbe gotovo izpolnili, tako gotovo, kot da so se že izpolnili, zato soglaša obnovljeni preostanek z besedami Jeremije 51:10 in govori: »Na dan je spravil Jehova pravičnost našo; pridite in pripovedujmo na Sionu delu Jehove, Boga našega.«
17. Za kakšno poravnavo ima Jehova pripravljeno svoje ustrezno sredstvo?
17 Kot maščevalec ima Jehova svoje lastno sredstvo maščevanja in oznanja, da ga namerava uporabiti z besedami, zapisanimi v Jeremiji 51:24: »In povrnem Babilonu in vsem prebivalcem v Kaldeji vsa njih huda dela, ki so jih storili na Sionu, pred očmi vašimi, govori Jehova.«
18. S čigavega gledišča lahko preostanek zaradi sramotenja Božjega imena izraža pravilno željo v zvezi z nasiljem in krvoprelitjem Babilona velikega?
18 Spomnimo se vse sramote, ki jo je babilonski svetovni religiozni sistem povzročil edinemu živemu in resničnemu Bogu, posebno še s preganjanjem predanih oseb, ki globoko spoštujejo in nosijo njegovo ime. Tedaj bomo lahko razumeli, zakaj Jehova opravičeno namerava uničiti zemeljsko zastopništvo, ki ga je v glavnem uporabljal njegov glavni nasprotnik, satan hudič. Tako tisti na Zemlji, ki predstavljajo nebeški Sion, sprejemajo Jehovino gledišče o stvareh in se strinjajo z njegovim objavljenim namenom, ko govorijo: »Krivica, ki se je godila meni in mesu mojemu, pridi na Babilon, govori naj prebivalka sionska; in kri moja pridi nad prebivalce kaldejske, govori naj Jenuzalem.« (Jer. 51:35)
19. Kako lahko primerjamo okrutnost takšnih molitev, ki bi jim morda kdo ugovarjal, s tem, kar pravi sam Jehova po Jeremiji 51:36, 37?
19 Nobeden, ki ugovarja takšnim molitvam na Sionu in v Jeruzalemu in jim pripisuje okrutnost, naj ne misli, da je Bog Jehova nepravičen, če usliši njihove molitve proti današnjemu Babilonu velikem. Ne smejo se spregledati zgodovinska dejstva, da se je Babilon veliki posluževal nasilja proti oboževalcem Jehove, prelival je celo njihovo nedolžno kri. Dovolimo, da on to sam pove po Jeremiji 51:36, 37: »Glej, jaz se potegnem za pravdo tvojo in izvršim maščevanje zate; in posušim morje njegovo (trgovski promet), in storim, da usahnejo studenci njegovi.«
20. Kaj potrjuje glede Jehovinih del današnje stanje na kraju, kjer je nekoč stal stari Babilon?
20 Izpolnitev prerokbe, izrečene 614. leta pred n. št. ali 75 let preden je bil zavzet Babilon, je izgledala nemogoča. Babilon je napredoval k višku svoje moči in slave, vseeno pa danes mesto ob reki Evfrat, kjer je nekoč stal ponosni Babilon, potrjuje dejstvo, da se Jehova v svoji prerokbi ni zmotil. Na tistem kraju leži le nekaj kamnov prvotnega Babilona. Uresničilo se je Jehovino zagotovilo, ki ga je dal zapostavljenemu narodu. Vodil je njihov »spor« pred vesoljnim sodiščem in jih maščeval. Poskrbel je, da so bili računi poravnani.
21., 22. Kaj bo po Psalmu 137:8, 9 z zadovoljstvom naredil večji Cir v bližnji prihodnosti?
21 V skorajšnji bodočnosti bo večji Cir, oslavljeni Jezus Kristus, izvršil srečno uradno dolžnost, poravnal bo račune z današnjim Babilonom velikim. Oboževalci Jehove, ki so trpeli pod njim, sprejemajo Božje gledišče o pravičnosti in se zato lahko pridružijo navdihnjenemu psalmistu, ko pravi:
22 »O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila! Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.« (Ps. 137:8, 9)
23. Ali bodo uporabljeni zemeljski zastopniki za uničenje Babilona velikega in kdo prevzema za to odgovornost?
23 Ob določenem času bodo zemeljski človeški zastopniki lahko uničili Babilon veliki. (Razod. 17:15—18) Vendar bo Jezus Kristus z zadovoljstvom prevzel odgovornost za uničenje svetovnega kraljestva krive religije. Biblijska prerokba mu kot večjemu Ciru pripisuje zasluženo zmago nad Babilonom velikim. Ko je bil kot človek na Zemlji, so tako on kot njegovi nasledniki trpeli zaradi njegovih nasilnih rok. (Razod. 18:24)
24. Kako pokazuje Babilon veliki svojo predrznost v zvezi z vladanjem?
24 Babilon veliki je poosebljal predrznost. (Jer. 50:31, 32) Njegov tekmec ni današnji zemeljski Jeruzalem ali Sion, kjer je muslimanska džamija (»Dome of the Rock«), temveč nebeška gora Sion, ker tam kraljuje večji Cir. To rivalstvo pokazujejo besede »kakor kraljica sedim«. (Razod. 18:7, EI) Če se imenuje hči, kakor se je nekoč imenoval stari Babilon, tedaj je to hči satana hudiča. (Jan. 8:44; Jer. 50:42; 51:33) Skoraj bosta to religiozno prešuštnico doleteli dve nesreči: »Izguba otrok in vdovstvo.« (Iza. 47:9, EI; Raz. 18:7, 8; Jer. 50:9) Člani njegove religiozne organizacije bodo pobiti v prihajajoči »veliki stiski« oziroma bodo zanjo mrtvi, ker se je bodo odrekli in trdili, da ne pripadajo nobeni religiji. To bo Babilon veliki razžalostilo!
25. Kaj moramo nemudoma narediti, če želimo, da ne bomo prišteti med babilonske »otroke«, ki bodo razbiti »ob kamnu«?
25 Ali si kdo med nami želi, da bi bil vštet med te religiozne »otroke« Babilona velikega, ko pride od Boga določeni čas, da se jih trešči »ob kamen«? Kaj bomo storili, če ne želimo biti prišteti k njim, še posebej če trdimo, da smo med tistimi, ki jih Bog imenuje »ljudstvo moje«? Nič manj kot to, da izkoristimo ostali čas in poslušamo usmiljeno zapoved, ki jo je Bog dal po svoji besedi: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib.« (Razod. 18:4; Jer. 50:8)