Ne živite več kakor ostali narodi

»... da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani ... otemnjeni v razumu.« (Efežanom 4:17, 18)

1. Zakaj je naslednje obvestilo važno?

PO VSEM svetu se hudo slabša moralno stanje. Vrste zabave, ki so pred nekaj leti povzročale spotiko, se sedaj množično sprejema. Takšen vpliv preti celo krščanski skupščini. Kaj se lahko naredi, da bi se upirali tej težnji? V naslednjih člankih je nekaj pomembnih odgovorov na to.

2., 3. a) Š čim sta Jezus in Pavel primerjala krščansko obnašanje? b) Kakšen glas na splošno uživajo Jehovine priče in kaj se je kljub temu zgodilo nekaterim posameznikom?

² »Vi ste luč svetu«, je rekel Jezus Kristus. Krščansko obnašanje mora močno svetiti v moralno mračnem svetu. Pavel je naročil vsem učencem, ki živimo v tem čudaškem in pokvarjenem svetu, da ‚naj se svetimo kakor svetilke na svetu‘. Čeprav so bili ti prvi učenci združeni z Jezusom in apostoli, so bili vendarle nepopolni ljudje. Če niso bili oprezni, so lahko zapadli vplivu moralnega ozračja pokvarjenega sveta in v trenutku skušnjave bi lahko zapustili svojo krščansko moralnost. Nekateri so se dejansko povsem obrnili in spet delali dela teme. (Mat. 5:14; Fil. 2:15; 3:18, 19)

³ Tudi v našem času močno pritiska na nas, da bi se vrnili v temo tega sveta. Na žalost so nekateri kristjani popustili pritisku. Čeprav so Jehovine priče kot celota po vsem svetu znane po svoji poštenosti in moralnem življenju, so nekateri prenehali hoditi kot »otroci svetlobe« in so morali biti zato odstranjeni iz skupščine. Njihovo obnašanje ni več zgledno. Kaj lahko prispeva k tako neprijetnim dogodkom? (1. Kor. 5:13; Efež. 5:8)

PRITISK SVETA

4. Kaj se je zgodilo z moralo in kako to potrjujejo priljubljene oblike zabave?

⁴ Očitno so se po vsem svetu poslabšale moralne okoliščine. Mnogi so ‚izgubili vsak moralni občutek‘. (Efež. 4:19, NS) To se vidi po današnjih uspešnih vrstah zabav. Zakaj izločamo zabavo? Zato, ker lahko veliko spoznamo o nagnjenjih neke osebe, če izvemo, s čim se ukvarja po končanem delovnem času in kaj želi delati, kadar lahko. To, kar dela človek s svojim prostim časom, ko »je brez obvez«, nam veliko pove o njem samem — pokaže, kaj ima v resnici rad. Če sodimo po splošno znanih slabih zabavah, ki so danes razširjene, lahko vidimo, da je moralna kakovost današnjega sveta zelo nizka. Ali takšna pokvarjenost vpliva tudi nate?

5. Zakaj je zdaj primeren čas, da pregledamo nasvet iz lista Efežanom?

⁵ Zapomnimo si: mi nismo prvi kristjani, ki živijo v dobi propadle morale. Besede, ki so opozarjale na osebe, ki so ‚izgubile vsak moralni občutek‘, so se nanašale na nekatere, ki so živeli v času rojevanja krščanstva v Efezu, mestu na Bližnjem Vzhodu. Pismo apostola Pavla, namenjeno kristjanom v Efezu, mora biti za nas skrajno pomembno, ker v njem osvetljuje, kaj pomeni hoditi ali živeti kot »otroci svetlobe«. Njegov nasvet je zares važen v teh kritičnih »poslednjih dneh«, ko mnogi trdijo, da so kristjani, toda ljubijo razne užitke. (2. Tim. 3:1—7, 13)

KAKO ŽIVIJO NARODI

6., 7. a) S čim morajo prekiniti kristjani po spodbudi iz lista Efežanom 4:17? b) Kako so »živeli« poganski narodi v prvem stoletju?

⁶ V Efežanom 4:17 je Pavel spodbujal svoje krščanske brate, naj ‚ne živijo več tako, kakor žive pogani, otemnjeni v razumu‘. Kako so takrat »živeli« narodi? Neka priča iz prvega stoletja je rekla:

»Ljudje iščejo zadovoljstvo iz vseh izvorov. Niti ena slaba navada ne ostane v svojih mejah; ... Kar se tiče poštenosti, nas je premagala pozabljivost. Človek ... se žrtvuje za zabavo in šport ... zadovoljstvo jim je videti, kako je človek iz drugega naredil truplo.«a

Brez nekega pravega cilja v življenju so mnogi ljudje premočno poudarjali zabavo, iskanje zadovoljstva iz vseh izvorov.

⁷ Stari Efez je bil zelo primeren kraj za izpolnitev kakršnihkoli rekreacijskih želja. Tam je bil ogromen amfiteater s 25 000 sedeži in stadion ali dirkališče, ki sta lahko nudila spektakle za vsak okus. Ta dva objekta je zgradila takratna svetovna sila, Rim, o kateri je rekel neki zgodovinar: »Moralno stanje imperija je v nekaterih pogledih zares ena najbolj groznih slik v poročilu.«

OTRDELA SRCA

8. a) Na osebe kakšnega srca se obrača pozornost v Efežanom 4:18 in kaj je v začetku pomenila grška beseda? b) Ali se je takšno stanje nenadoma razvilo?

⁸ Pavel je opisal ljudi kot takšne, »ki so otemnjeni v razumu ... vsled brezčutnosti njih srca«. (Efež. 4:18, NS) Njihova srca so bila brez občutkov. Grška beseda za »neobčutljivost« poteka iz besede, ki opisuje kamen, trši od marmorja. Besedo so uporabljali v zdravstvu, da bi označili protinski kamen, ki se lahko postopoma oblikuje v nekaterih sklepih v telesu, vse dokler niso vsi gibi paralizirani. Srca »ljudi v temi« so počasi postajala topa, neobčutljiva, trda kakor kamen. To se ni zgodilo čez noč, temveč je to postopni proces. K temu procesu je neposredno prispevala njihova izbira zabave. Zakaj?

9., 10. Katera oblika zabave je bila v prvem stoletju najbolj priljubljena in kako je vplivala na gledalce?

⁹ Ali veš, katera zabava je bila takrat najbolj razširjena? Gladiatorske igre, v katerih se je boril človek proti človeku ali živali do smrti. Zamisli si prizor: stadion je napolnjen s tisočimi gledalci, nekateri od njih sedijo v hladu čudovitih svilenih zastorov. Nežna glasba in vonj dišečih vodic se širi med vrstami in nudi prijetno ozadje, ki prekriva zvoke in duh smrti. Nenadoma vsa množica vstane in kot brez uma vpije: »Ubij ga! Udari ga! Zabodi ga! Zakaj tako strahopetno ravna z mečem? Zakaj tako slabo zamahuje?« Ves ta pokol je bil organiziran samo zato, da se »zabavajo, šalijo in sprostijo«, kakor je rekel eden od obiskovalcev.

¹⁰ Ljudje, ki so lahko gledali takšna nasilja, katerih oči so se lahko naslajale ob prelivanju krvi, so menili, da so drugačne zabave dolgočasne in nezanimive. Kakor je sklepal neki zgodovinar, je takšna oblika zabave »uničila čut usmiljenja do trpljenja, ki razlikuje človeka od brezčutnega stvarstva«.

11. Ali je res, da čeprav gladiatorskih predstav ni več, današnje zabave ne morejo proizvesti ljudi z »brezčutnim srcem«? Zakaj odgovarjaš tako?

¹¹ Neverjetno stanje — boš morda rekel. Toda mar ni danes podobno? Res je, da so gladiatorske borbe že davno minile, toda prisluhni doživljaju nekega novinarja:

»Ubij jo! Zgrabi jo! Morilec ‚je, nemudoma zgrabil‘. Izstrelil je naboje vanjo ... Tisti, ki so določili usmrtitev — so bili trije, ki so sedeli v dvorani poleg mene in so v vsakem pogledu izgledali povprečni obiskovalci kinematografov.«

Je ta primer osamljen? Ne. Dejstvo je, da so v mnogih deželah najbolj popularni filmski in televizijski programi, ki so polni nasilja. Takšna zabava prispeva k razvoju ljudi brez srca, ki so ‚prenehali občutiti bolečino‘ ali kakršnokoli slabo vest. (Efež. 4:19; »so izgubili vsak moralni občutek«, NS)

PREDANI RAZUZDANOSTI

12. a) Kako se v Efežanom 4:19 še dodatno opisuje življenje poganov? b) Kaj pomeni »razuzdanost« in ali jo je zabava takrat odražala?

¹² Apostol Pavel dodaja, da ljudje iz poganov niso imeli samo ‚brezčutna srca‘, temveč da so se tudi »vdali razuzdanosti, da bi lakomno izvajali vsako vrsto nečistosti«. (Efež. 4:19, NS) Govoril je tudi o »prešuštvu« in o tem, kar je »grdo celo samo praviti«. (Efež. 5:3, 12) V prvem stoletju je bila ena od priljubljenih zabav tudi oder ali gledališče, ki je veliko prispevala k tem postopkom. Kaj se je lahko videlo?

»Avanture mož, prešuštniške in ljubezenske spletke so predstavljale glavne zaplete. Zasmehovali so ... vse sveto in, kar je bilo vredno spoštovanja, so poteptali v blato. Te predstave so dosegle višek v opolzkosti, ... v nečistih govorih in razgaljanju, ki je prekoračilo občutek sramu. Baletni plesalci so odmetavali svojo obleko in plesali na odru napol ali čisto goli. Umetnost ni imela vrednosti, vse je bilo usmerjeno k čutnemu »zadovoljstvu.« (Gerhard Ulhorn, The Conflict of Christianity with Heathenism, str. 120.)

Kako šokirajoče! To je samo jedrnat prizor »razuzdanosti«, ker je prvotni grški svet izražal pripravljenost k vsakovrstnemu zadovoljstvu. Nesramno nespoštovanje vljudnosti je, kadar nekdo preneha skrbeti za to, kaj ljudje govorijo ali mislijo.

13. Ali se podobna »razuzdanost« pojavlja že v nekaterih sedanjih oblikah zabave?

¹³ Ali je danes kaj drugače? Sredstva za zabavo nudijo program, ki je prežet s spolno nemoralo. V nekaterih deželah prikazuje pornografske filme televizija in s tem so neposredno v vsakem domu. Se gledalci odzivajo? Ko so prikazovali takšen film na televiziji v Italiji, ‚je medtem zamrlo skoraj celo mesto‘.

14., 15. a) Kaj pomeni »lakomnost« (Efež. 4:19) in ali jo današnje oblike zabave pospešujejo? b) Ali lahko vpliva na predane kristjane, če gledajo nemoralne zabavne programe?

¹⁴ Opisujoč vsebino mnogih filmov in stališče ljudi, je rekel neki pisec:

»V večini novih filmov gre v glavnem za gole seksualne prizore — heteroseksualnost, krvoskrunstvo ali homoseksualnost.« Zaključil je: »Na kratko, sedaj smo dosegli v naši družbi stanje, ‚ko je vse dobro‘, vse dovoljeno in ko ni mej glede apetita posameznika in zadovoljevanja njegovim željam in domišljiji.«

¹⁵ Takšni posamezniki so, točno tako kakor opisuje Pavel, ljudje, »ki strežejo Sleherni nečistosti z lakomnostjo«. Da, »lakomnost« je pohlepna želja, da bi se nasitili z nečim nedostojnim in zadovoljili svoji čutnosti za katerokoli moralno ceno. (Efež. 4:12) Mar ne bi moglo vplivati na mišljenje nekega kristjana, če gleda takšne pokvarjene prizore? Neka oseba, ki je gledala nekoliko takšnih filmov, je priznala:

»Prizorov (ki kažejo ali opisujejo nemoralo) se nikoli ne pozabi. Čim bolj razmišljamo o njih, tem bolj spoznavamo, da želimo tudi sami delati, kar smo videli. ... Film nas navede k mnenju, da nam res nekaj manjka.« Druga je dodala: »Začenjaš se spraševati, kako to izgleda.«

Ni ravno treba, da vsakdo misli tako, toda nevarnost obstaja. Na naše misli se lahko zahrbtno vpliva.

MORALNI ČUDEŽ

16. Kakšne bogate blagoslove so dobili kristjani po Efežanom 1:6—8 in kako so vplivali na njihove življenje?

¹⁶ V kako velikem nasprotju je to s potjo tistih, ki so v prvem stoletju iskreno sledili Kristusu! Nekoč so hodili pod vplivom sestava in njegovega »vladarja«, satana in so po naravi bili nagnjeni k temu, da zadovoljujejo »zahtevam mesa«. Toda spremenili so se. Vzvišene krščanske resnice so jim odprle povsem nov življenjski vidik. Pomisli, Bog je bil pripravljen žrtvovati svojega Sina »ljubljenega Sina«, da bi jim lahko bili odpuščeni grehi! Kako visoka cena! Kakšna milost in nezaslužena dobrota! »Katere (nezasluženo dobroto) nam je preobilo podelil (Bog) v vsej modrosti in razumnosti«, je izjavil apostol Pavel. Niso imeli torej le spoznanja resnice, temveč so dobili tudi ‚razumevanje‘, da bi bili sposobni uspešno se boriti z vsakodnevnimi življenjskimi problemi. (Efež. 1:6—8; 2:1—5)

17. a) Kakšen dokaz imamo, da je bilo krščanstvo močna religija? b) Kako se je pokazala njegova moralna moč?

¹⁷ Njihova religija je bila močna. Božji duh je obudil Jezusa iz mrtvih in ga je povišal na položaj nad vsako posvetno oblast. Sedaj je ta ista ‚moč na njegovih vernikih‘. (Efež. 1:19—21) Kakšne rezultate je povzročila v življenju teh vernikov? S pregledovanjem teme o morali lahko spoznamo moč krščanstva prvega stoletja. Stari svet je imel nemoralo za pravilo. Cicero, zgodnji rimski pisec, se je zanjo celo potegoval:

»Če je kje kdo, ki misli, da je treba mladim ljudem popolnoma prepovedati ljubezen s kurtizanami (prostitutkami), je zares skrajno strog. ... Le kdaj se to ni delalo? Kdaj je že kdo na temu našel napako?

Kljub temu so »otroci luči« prekinili s takimi dejanji in bili v tem pogledu svobodni. Ničesar v zgodovini se ni moglo primerjati s tem moralnim čudežem, ki ga je doseglo pravo krščanstvo.

OTROCI LUČI SO DRUGAČNI

18. S kakšnim življenjem so prvi učenci pokazali, da cenijo, ker so »svet narod«?

¹⁸ Ti učenci so imeli visoka merila. Zato je Pavel svetoval: »Nesramnost pa in sleherna nečistost ... naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim.« (Efež. 5:3) Ni bilo dovolj, da se izogibajo takšnih stvari, katerih cilj bi bil, iz njih izvleči čutna zadovoljstva. Kako daleč je to mišljenje od mišljenja nekaterih ljudi danes, ki se glasi: »Dokler ne pride do spolnega združenja, ni nič napačnega, opazovati nemoralo in govoriti o njej z namenom, da se zabava!«

19. Kako so krščanski pisci drugega in tretjega stoletja gledali na: a) nesramnost v gledališču in okrutnost arene? b) gledanje, kako se nekoga ubije? c) na to, kar v človeku lahko budi strast ali poželenje? d) Kako se lahko nekdo nauči delati nepravilne stvari?

¹⁹ Kako so prvi kristjani gledali na gladiatorske igre in gledališče, ki je takrat pripadalo zabavam? Upoštevaj neke komentarje piscev navideznega krščanstva, ki so živeli v drugem in tretjem stoletju:

»Mi (kristjani) niti ne govorimo, niti ne gledamo ali poslušamo neumnosti cirkusa, nesramnosti gledališča, okrutnosti arene. ... Zakaj naj bi vas žalili, če dajemo prednost drugačnemu zadovoljstvu?« (Tertulijan)

»Menimo, da je gledati, kako se nekoga ubije enako, kakor če bi ga sami usmrtili; zato smo se (s prisego) odrekli takšnim predstavam (gladiatorskih iger).« (Atenagora)

»Pokvarjeni vpliv z odra še vedno onečašča okolje. V komedijah se prikazuje oskrunjanje devic ali ljubezen z vlačugami. ... Kaj naj naredijo mladeniči ali device, ko vidijo, da se takšne stvari dela brez sramu in jih drugi z zadovoljstvom gledajo? Jasno so opozorjeni, kaj lahko naredijo in so razvneti od poželenja, ki se razvija posebno z gledanjem teh stvari.« (Laktancij)

»Kaj dela verni kristjan med temi stvarmi, saj on morda niti ne pomisli na zlo? Zakaj išče zadovoljstvo v prikazovanju poželenja? ... Ko se privaja, da to gleda, se tudi uči tako delati. ... Kmalu se privadimo tega, kar slišimo in vidimo.« (Ciprijan)

20. a) Zakaj so se prvi kristjani izogibali pokvarjenih zabav? b) Zakaj se je njihovo obnašanje opazno razlikovalo od drugih?

²⁰ Čeprav so ti ljudje živeli po času prvih kristjanov v prvem stoletju, lahko vidimo, da so razumeli stališče kristjanov v teh stvareh. Izogibali so se takšnih pokvarjenih zabav. Videli so lahko, kako nedosledni so tisti, ki so prišli iz mraka, odstranili iz svojega življenja nesramne pogovore, nasilje in nemoralo — nato pa namerno sedejo in gledajo takšne stvari za zabavo. Ti kristjani so večinoma sledili Pavlovemu nasvetu, da ‚se ne udeležujejo nerodovitnih del teme, temveč jih še grajajo‘. Njihovo vsakdanje čisto življenje sredi pokvarjenega sveta je bila stalna »graja« za ljudstvo. Zato ni čudno, da jih je brezbožni svet označil kot »sovražnika človeštva«. Ti učenci so radostno pokazali, da se nahajajo pod boljšim vplivom kakor njihovi meseno misleči bližnji. Pokazali so, da »so se obnovili v duhu uma svojega«. In kako drugačna »moč« je to bila! Drugim niso mogli pomagati niti opomini. Ali niso takšni, kot to sami želijo? Ne glede na našo zaposlitev, mi pokazujemo bodisi »sadove duha« ali pa da živimo kot narodi. (Efež. 4:23; 5:9, 11)

21. Iz katerega razloga naj bi mi danes realno gledali na zabave, ki jih izbiramo?

²¹ Kako pa je z zabavami, ki si jih danes mi izbiramo? Kaj mi ali naši otroci, ko vključimo televizor ali gremo v kino, gledamo? Ali je to, kar si izberemo na zabavo, podobno ‚nesramnostim v rimskem gledališču in okrutnosti aren‘? Aktualni primeri pokazujejo, kako nepazljivi so bili nekateri kristjani in so zapadli v zanke nemorale, ker so imeli običaj, gledati takšne stvari.

22. Ali je bilo kristjanom prvega stoletja lahko živeti kot otrokom svetlobe? Kaj so bili sposobni narediti? b) Na katera nadaljnja vprašanja je treba odgovoriti?

²² Toda kolikšno moralno moč so temu nasprotno pokazovali prvi kristjani! Kljub temu, da so živeli v svetu, v katerem so srca ljudi tako otrdela, da se niti niso zavedali, da grešijo in so pozabili na vsak občutek sramu in dostojnosti, so uspeli osredotočiti svoje misli na vse to, kar je ‚resnično, pošteno, pravično, čisto, ljubeče, slavno, dobrodelno in pohvalno‘. (Fil. 4:8) Kako pa so ohranili to moč sredi nemoralnega ozračja? Ne pozabimo, da so bili samo ljudje iz mesa in krvi, kakor mi danes. Tudi njim je bila potrebna osnovna rekreacija. Kakšna je bila torej njihova »drugačna zabava«? Kako lahko še bolje posnemamo takšne zglede »otrok luči«? To so važna vprašanja, ki jih bomo pregledali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]