Vztrajnost v molitvi je nagrajena

»Vsi ti so bili ene misli stanovitni v molitvi.« (Dej. ap. 1:14)

1. Kaj pomeni vztrajati ali vzdržati v nečemu?

»VZTRAJATI« ali »vzdržati« v nečem pomeni slediti enakomerno in neprekinjeno neki smeri, dokler se ne doseže cilja. Ta dva glagola vključujeta tudi premagovanje težav in nasprotovanj, preden je dosežen uspeh.

2. Zakaj je bilo za Jezusove učence primerno, da so »bili stanovitni v molitvi«?

² V Dejanjih apostolov 1:14 je rečeno za malo družino Jezusovih pravih naslednikov, da so bili »ene misli stanovitni v molitvi«. Vedeli so, da je Jezus vstal iz mrtvih in čeprav so bili priče njegovemu vnebohodu, marsikaj še niso razumeli. Obljubljeni sveti duh s svojo močjo še ni prišel nanje. (Dej. ap. 1:8) Še vedno niso povsem doumeli, zakaj je Bog dopustil, da so njihovega ljubljenega Vodjo pribili na strašen mučilni kol. Tisti, ki so bili za to dejanje odgovorni, so bili še vedno na oblasti in ni bilo nobenega znaka, da se bo njihovo stališče spremenilo. Še vedno so bili nepopustljivi nasprotniki. Zato so Jezusovi nasledniki, ker so se zavedali svojih potreb, vztrajali v molitvi k Tistemu, v katerega so verovali.

3. a) Kdaj so bile uslišane njihove molitve in kako je to delovalo na njihovo zanimanje? b) Kakšno obširno pričevanje je bilo dano v teh prvih dneh?

³ Ko so se začele binkošti, so bile njihove molitve uslišane bolj, kot so pričakovali. Začeli so razumevati Jezusove zadnje besede pred njegovim vnebohodom. Namesto da bi se, kakor prej, osredotočili na datum — kar se vidi iz njihovega vprašanja: »Gospod, ali boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu?« — so sedaj posvetili pozornost svoji nalogi — oznanjevanju Jezusa »v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje«. (Dej. ap. 1:6–8) Kako pogumno in temeljito pričevanje je dal Peter ob binkoštih, vključno z izjavo: »Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.« (Dej. ap. 2:32; glej tudi Dej. ap. 2:40; 3:15; 4:33; 5:32.)

4. Zakaj spoznavajo danes Jezusovi učenci potrebo, da so vztrajni v molitvi?

⁴ Podobno je tudi danes. Za Jezusove prave naslednike je nujno, da vztrajajo v molitvah k »njemu, ki more nad vso mero storiti, preobilo več nego, kar prosimo ali umemo, po moči, ki deluje v nas«. (Efež. 3:20) Čeprav so zelo prosvetljeni, kar se tiče Jehovinega namena in njegovega razvoja, je še veliko tega, česar ne vedo v posameznosti. Ne vedo točno časa prihodnjih dogodkov, ravno tako ne vedo, koliko biblijskih stavkov se bo izpolnilo glede popolnega konca satanovega sestava stvari. To zajema tudi preroška priporočila, namenjena Jehovinemu ljudstvu, takšna, kot lahko najdemo v Izaiji 26:20: »Pojdi, ljudstvo moje, ... skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza.«

5. a) Kateri dve bistveni stvari se zahtevata od Jehovinih prič? b) Kaj je povzročila v svetu vest o Božjem Kraljestvu in kako je bilo to napovedano?

⁵ Jehovini služabniki razumejo, da je sedaj najvažnejše izvrševati veliko delo in ostati Jehovine priče, kakor nas je imenoval Bog. (Iza. 43:10-12) To delo in njihovo stališče zahtevata vztrajnost ali stanovitnost. Vest o Božjem Kraljestvu kliče k uničenju svetovnih narodov in kraljestev. (Jer. 25:15-30) Božje Kraljestvo bo »zdrobilo in uničilo vsa ona kraljestva«. Ta vest ni priljubljena med današnjimi vladarji, ki pokazujejo nacionalistični duh. Njihovo združeno nasprotovanje postaja vedno jasnejše. Oni se »vzdigujejo skupaj ... zoper Jehovo in zoper Maziljenca njegovega (postavljenega Kralja, Jezusa Kristusa). (Ps. 2:2-6; Dan. 2:44)

6. a) Kakšne lastnosti se danes zahtevajo? b) Kako je treba gledati na vsako situacijo in kako so zadovoljene v tem pogledu naše potrebe?

⁶ Božji služabniki danes govore to, kar so rekli apostoli v prvem stoletju: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi«, in to zahteva veliko hrabrosti. (Dej. ap. 5:29) Takšna hrabrost in pogum nista odvisna od naših sposobnosti in značaja, ker se jih le nekaj med nami lahko s tem pohvali. Za pokazovanje teh lastnosti se zahteva jasno razumevanje in spoznavanje Božjega namena, kakor tudi pravičnih meril in načel, ki jih navaja Božja beseda. Med ljudmi še nikdar ni bilo toliko sebičnosti, nasilja, korupcije in nečistosti vseh vrst. (2. Tim. 3:1-5) V »zadnjih dneh« je mnogo različnih pritiskov. To pomeni, da se moramo naučiti gledati na vsako situacijo in problem z Božjega gledišča. To pa je mogoče samo, če dobimo pravo prosvetljenost po njegovi besedi in s pomočjo njegovega duha in organizacije. (Ps. 36:9) Potrebno je torej vztrajati v molitvi in potrebno je zgraditi pravo in močno, da, zmagoslavno vero. Ker pozna naše potrebe, nam je dal Jehova v svoji Besedi ljubečo in pravočasno spodbudo, nasvete in opomine v zvezi teh stvari. Najprej pa se pojavi vprašanje, kdo lahko moli in pod kakšnimi pogoji, ali okoliščinami, če sploh lahko kdo.

JEHOVA JE »POSLUŠALEC MOLITEV«

7. a) Kdo je »Poslušalec molitev« in zakaj je bilo za Davida pogosto potrebno, da moli? b) Kakšna dobra pomoč se nudi tistim, ki mislijo, da so nevredni? (Ps. 103:8–14)

⁷ Jehova je navdihnil svojega služabnika Davida, da je napisal: »K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.« (Ps. 65:2) David je često izkusil, kako potrebno je vztrajati v molitvi, kakor se vidi iz mnogih psalmov, ki jih je napisal. Včasih je bilo to nujno potrebno, ker so sovražniki nanj neusmiljeno pritiskali, kakor se vidi iz Psalma 70:1-5. Ob drugih priložnostih je bilo to potrebno zaradi njegovih osebnih slabosti in napak, od katerih so bile nekatere zelo težke. Če se ti včasih zdi, da nisi vreden, približati se Jehovi v molitvi, ker misliš, da te ne bo poslušal, tedaj ti priporočamo, da bereš in spet bereš Psalm 51:1-12. Te besede, zapisane v vrstah 9 do 11, bi lahko bile dobra osnova za tvojo molitev.

»Skrij srdito obličje svoje grehom mojim in vse krivice moje izbriši. Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni. Ne zavrzi me izpred svojega obličja, in svetega duha svojega ne jemlji od mene.«

8. Kdo je primeren za bližanje k Jehovi in pod kakšnimi pogoji?

⁸ Ali pomeni izraz, da ‚k njemu, ki posluša molitev, prihaja vse meso‘, da lahko vsakdo moli v kateremkoli času, ki si ga izbere? Ne. Ravno nasprotno. V istem Psalmu je pozneje rečeno: »Blagor mu, kogar izvoliš (Jehova) in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih!« (Ps. 65:4) Čeprav je vabilo namenjeno vsem, je treba postopati iskreno. Čeprav tvoja vera morda ni dovolj močna, da bi pričel moliti, mora vendarle biti resnična. »Blizu je Jehova vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici.« (Ps. 145:18)

9. Zakaj moramo k Jehovi moliti vedno v Jezusovem imenu?

⁹ Razen tega morajo biti naše molitve k Jehovi izrečene vedno v imenu Jezusa Kristusa, edinega od Boga imenovanega Posrednika. (Jan. 14:13, 14) Mi hvaležno priznavamo Kristusovo odrešilno delo v korist vseh ljudi, in da služi sedaj kot Veliki duhovnik, po katerem lahko pristopimo »s srčno zaupnostjo k prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč«. (1. Tim. 2:4-6; Hebr. 2:9; 4:14-16)

10. Kako nudi v tem pogledu 15. psalm nadaljnjo pomoč?

¹⁰ Da bi nadalje spoznal, kakšno osebo izbira Bog, ti predlagamo, da prebereš 15. psalm kot navdihnjeni odgovor na vprašanje: »Jehova, kdo sme prebivati v šatoru tvojem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje?« V tem Psalmu navedena načela moramo sprejeti kot pravična; morajo biti naš cilj, čeprav se nam včasih lahko zgodi, da jih ne izpolnimo.

11. a) Predvsem v čigavo korist je napisano Sveto pismo? b) Kakšno ohrabritev se lahko najde v Salomonovi molitvi v 1. Kraljev 8:41–43?

¹¹ Morda praviš — in res je tako — da se Sveto pismo, vključno s prej navedenimi stavki, osredotoča na Božje ljudstvo in se nanaša nanj, posebno na krščansko skupščino, ki jo sestavljajo duhovni Izraelci, ‚Božji Izrael‘. (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11; Gal. 6:16) V primerjavi s takšnimi se imaš morda za nekoga, ki ne spada zraven, ali za tujca, kot se reče, zaradi tvojega prejšnjega načina življenja in popolnega nezanimanja za religijo. Mnogi so danes takšni. Toda nikar ne popusti tako hitro. Zapomni si, da je Salomon v mnogih molitvah, ki jih je usmeril Jehovi v posvečenem templju, molil tudi za tujca, »ki ni iz ljudstva tvojega Izraela, (in) pride iz daljnje dežele zaradi imena tvojega«. Molil je: »Stori (Jehova) vse, za kar te kliče inostranec; da spoznajo vsi narodi na Zemlji tvoje ime, da bi se te bali kakor ljudstvo tvoje Izrael.« (1. Kralj. 8:41-43)

12., 13. a) Kaj je Izaija po navdihnjenju napisal o »tujcih«? b) V čigavo korist in kako se lahko te izjave uporabijo?

¹² Dodatno razumevanje in ohrabritev za takšne »tujce« najdemo v Izaiji 56:6-8:

»Inozemce pa, ki so se pridružili Jehovi, da mu strežejo in da ljubijo ime Jehovino, da mu bodo hlapci: kdorkoli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže zavezo mojo, nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na oltarju mojem. Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.«

¹³ Kako vabljiv opis! Ti »tujci« niso prisiljeni, temveč se prostovoljno pridružijo Jehovi iz ljubezni do njegovega imena in vsega, za kar to ime jamči. Vse življenje (ne le en sam dan v tednu), se držijo sabata — predani so Jehovi; razen tega pridejo v njegov mir, kakor pojasnjuje Pavel v listu Hebrejcem 4:1-10. Pavel pokazuje, da imajo vse žgalne daritve praktično uporabo za predane kristjane, ko piše:

»Po njem torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ‚sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo. Dobrodelnosti pa in podeljevanja ne zabite: take daritve namreč so Bogu po volji.« (Hebrejcem 13:15, 16)

14. Kaj je bila »hiša molitve« v Izaijevih dneh in kaj je predstavljala?

¹⁴ V Izaijevih dneh je »hiša molitve« bil seveda tempelj, ki ga je zgradil Salomon. Ta tempelj je ponazarjal Božji veliki duhovni tempelj. Bog osebno je prisoten v Najsvetejšem tega duhovnega templja. V Svetem tega svetišča pa so sedaj na Zemlji duhovno rojeni nasledniki Jezusa Kristusa. Ponazorjeni so tudi kot da so v zemeljskem preddverju in se čuvajo za duhovnike v tem duhovnem templju.

15. a) Kako je v Razodetju 7:9–17 označena »velika množica«? b) Kako se to nanaša na Jehovine priče danes?

¹⁵ Podobno že omenjenemu — zatem, ko beremo v Razodetju 7:1-8 o krščanski skupščini duhovnega Izraela, ki šteje 144000 članov — beremo o »veliki množici«, ki se pravtako pridružuje Božji milosti; in kot dokaz svoje predanosti, ‚prinašajo dan in noč sveto službo v njegovem templju«. (Razod. 7:15) Ta čudovita vizija predstavlja mednarodno »veliko množico«, ki služi Jehovi v njegovem templju, to je, v zemeljskem preddverju, določenem za tiste, ki niso duhovni Izraelci, kakor je na primer pri templju bilo »dvorišče za pogane«. Danes se večina Jehovinih prič prišteva k »veliki množici« z upanjem na večno življenje v Božjem kraljestvu na rajski Zemlji. Jezus je govoril o teh poslednjih kot o ‚drugih ovcah, ki niso iz tega hleva‘. Kakor je Jezus nadaljeval, so vse te njegove ovce postale danes ‚ena čreda pod enim Pastirjem‘. (Luk. 12:32; Jan. 10:16)a

16. Kakšni nagrajujoči izgledi so pred tistimi, ki iskreno iščejo Jehovo?

¹⁶ Tudi ti si vabljen, da se priključiš tej trdno povezani družini pravih oboževalcev Jehove. Videl boš, da je to najsrečnejše doživetje. To se bo izkazalo kot praktična pomoč in velika spodbuda, da razvijaš vztrajnost v molitvi v pravi veri. To prinaša rezultate, ker Jehova »je plačevalec njim, ki ga resno iščejo«. (Hebr. 11:6) Takšna stanovitnost v molitvi, povezana z vero, je na najbolj zanimiv način poudarjena v Lukeževem Evangeliju.

17. Zakaj nam Jakobov doživljaj z angelom nudi čudovit primer vztrajanja?

¹⁷ Pri tej točki te želimo spomniti na izreden zgled vztrajnosti in kako bogato je bila nagrajena. Vrnimo se v čas, ko se je Jakob vso noč boril z utelešenim angelom. Čeprav je angel Jakobu izpahnil kolk, ga Jakob ni izpustil, vse dokler ga ni blagoslovil; rekel je: ‚Najprej me blagoslovi.‘ Angel je nato rekel nekaj, kar ima trajni pomen: »Ne Jakob se bo imenovalo ime tvoje, ampak Izrael: zakaj boril si se z Bogom in z ljudmi, in si zmagal.« Končno je Jakoba blagoslovil. Jakob je gotovo storil veliko več, kot le to, da je sledil trdno in neprekinjeno določeni poti. Dobesedno se je boril in to celo do pohabljenosti, dokler ni dobil, kar je prosil. Bil je bogato blagoslovljen, kakor je rekel: »Boga sem videl z obličjem v obličje, in oteta je bila duša moja.« Kako čudovit primer vztrajnosti v molitvi! (1. Moj. 32:24–30)

[Podčrtna opomba]