Psalmi
Jehova — zanesljivo zatočišče
KAJ lahko narediš, kadar pride do resne kršitve zakonov in reda, ko izgleda, da ni nobene možnosti, da bi dosegel pravico? Psalmist David je nekoč bil v takšnem stanju. Popolnoma je zaupal Najvišjemu, rekoč: »Jehova mi je zavetje.« (Ps. 11:1) Je bilo to smotrno?
Drugi niso tako mislili. Svetovali so Davidu in njegovim tovarišem, naj zbeže v gore, kjer morda najdejo zavetje v kakšni votlini, kar naj bi naredili tako hitro, kot ptica, kadar je v nevarnosti. Vendar jih Psalmist ni poslušal, ker so takrat bile okoliščine očitno takšne, da bi beg pomenil pomanjkanje vere v Jehovo kot tistega, ki nudi varnost. Svojim svetovalcem je rekel: »Kako da govorite duši moji (meni): Leti na vašo goro, ptica« (V originalnem besedilu so te besede v množini, kar dokazuje, da se nanašajo na Davida in njegove tovariše.) (Ps. 11:1)
Zakaj so nekateri možje tako svetovali Davidu? Mislili so: »Kajti glej, krivičniki natezajo lok, pšico svojo pokladajo na tetivo, da streljajo v temi na nje, ki so pravega srca. Ko se celo stebri podirajo, kaj naj počne pravični?« (Ps. 11:2, 3) Po njihovem so hudobni že pripravili svoje loke, da izstrelijo puščice na pravične osebe, to so naredili »v temi«, pod plaščem noči. Niso imeli samo lokov, temveč so jih že napeli ter merili na pravične. Dejansko so Davidovi svetovalci lahko dalje utemeljevali: ‚Temelji, na katerih počiva družba — pravičnost, zakon in red — so porušeni. Kakšno izbiro imajo torej pravični, razen bega? Stanja ne morejo spremeniti; ne morejo doseči pravičnega postopanja.‘
Kaj je odgovoril David? »Jehova je v templju svetosti svoje, Jehova, čigar prestol je v nebesih; njegove oči vidijo, njegove trepalnice preiskujejo sinove človeške. Jehova preiskuje pravičnika, brezbožnika pa siloljubnega sovraži duša njegova. Dežil bo na brezbožne zanke, ogenj in žveplo in pekoč veter bo njih čaše delež. Kajti pravičen je Jehova in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.« (Ps. 11:4—7)
David je bil prepričan, da ne išče zaman Jehove za svoje pribežališče. Upošteval je, da Najvišji, čigar prestol je v nebesih, gleda. Jehovine oči prodirajo do jedra stvari. Njegovi pozornosti ničesar ne uide. Ker so Jehovine oči na pravičnih, ve, kaj potrebujejo in jim lahko pomaga. Nasprotno pa Najvišji mrzi nasilneže in zato pomeni to, da jih preiskuje, zanje gotovo nesrečo. Obvezno prihaja čas, ko bodo hudobni prisiljeni popiti smrtni napoj Jehovine sodbe, ki se jo primerja z zankami, z ognjem, žveplom in ognjenim vetrom, ki uničuje rastlinstvo. Nihče se ne more umakniti Božji sodni izvršitvi. Bo tako, kakor da bi z neba deževale pasti ali zanke. Ker je Jehova sam pravičen in ljubi pravične postopke, bodo takšni doživeli veliko rešitev. V dokaz bo Božje obličje obrnjeno k njim z izrazom ljubezni in odobravanja. Zato bodo videli Božje obličje kot osebe, ki uživajo njegov blagoslov in naklonjenost.
Psalmistove besede so nam lahko resnično pravi izvor tolažbe v času stisk. Seveda je včasih povsem modro, pobegniti od nevarnosti, kakor je David zapustil Jeruzalem, ko se je uprl Absalom. (2. Sam. 15:14) Celo sam Jezus Kristus je poučeval svoje naslednike: »Kadar vas pa preganjajo v tem mestu, bežite v drugo.« (Mat. 10:23) Vendar nas psalmistove besede spodbujajo, da se izogibamo prenagljenega postopanja, ki bi pokazovala pomanjkanje vere v Jehovo. Če še naprej gledamo na Najvišjega kot na naše zatočišče, bomo zanesljivo dobili njegovo priznanje. On se ne bo izneveril. (Rim. 8:38, 39)