Z vero premagati svet
»To je zmaga, ki je premagala svet: vera naša.« (1. Jan. 5:4)
1., 2. a) Kaj se je običajno zgodilo s takoimenovanimi zmagovalci nad svetom? b) V čem se je eden zmagovalec sveta razlikoval od njih? c) Zakaj je zmaga tega Zmagovalca in njegovih naslednikov brez primerjave ali neprekosljiva?
ZGODOVINA govori o mnogih takoimenovanih zmagovalcih sveta. Toda vsi ti so končno bili poraženi. Mogočni faraoni Egipta, ponosni Nebukadnezar v Babilonu, Aleksander Veliki, rimski cesarji, Napoleon, Hitler — njihova slava je bila zares kratka. Poznamo pa nekoga, ki je premagal svet in čigar slava ne bo nikoli minila. Ne ponaša se z oboroženimi bojnimi četami, ne z velikim bojnim ladjevjem. Kljub temu je bila njegova zmaga popolna in v večno dobro vseh tistih, ki priznavajo njegovo kraljestvo.
2 Mnogi so se nad tem mogočnim zmagovalcem spotikali, ker so mislili, da ni nič več kot sin neznatnega tesarja. Zaničevali so ga njegovi rojaki. Ko so ga predstavniki rimske oblasti usmrtili, so se njegovi učenci razkropili. Kljub temu je ta mož — Jezus Kristus — neprekosljivi zmagovalec sveta. Na večer pred svojo smrtjo je rekel svojim učencem: »Srčni bodite, jaz sem svet premagal.« (Jan. 16:33; Marko 6:3; Iza. 53:3) Rekel je tudi, da bodo tudi oni premagali svet. Toda kako? Tako, kakor je zapisal eden njegovih naslednikov: »To je zmaga, ki je premagala svet: vera naša.« (1. Jan. 5:4)
ZMAGA VERE
3. Kakšna je vera, ki zmaguje?
3 Kakšne vrste zmaga je zmaga vere? Verovati pomeni, biti popolnoma prepričan v določene stvari, ki se ne vidijo ali ki so še v bodočnosti, tako da te postanejo tistemu, ki veruje, stvarnost. Prava krščanska vera je daleč drugačna od lahkovernosti, ki je zgrajena na nezanesljivih občutkih ali praznoverju — zgrajena je na zanesljivem temelju, na Jezusu Kristusu. Je neizgorljiva kakor ‚zlato, srebro in drago kamenje‘. (1. Kor. 3:11—14) Prepričana je v obstoj živega Boga Jehove in da bo opravičil svoj položaj suverenega Gospodarja vesolja. Ta vera je zasidrana na obljubah Boga, »ki ne more lagati«. Pozorno gleda na Jezusa kot na izvrševalca in Božjega glavnega zastopnika za izpolnjevanje njegovih velikih namenov v zvezi z njegovim Kraljestvom. (Titu 1:2; Hebr. 11:1, 6; 12:2)
4. Kdaj in kako lahko zmagamo z vero?
4 Dokler se bomo neustrašno držali te vere, lahko rečemo, da smo premagali svet. Ne, ni nam treba čakati do Harmagedona, da bi zmagali. Svet bomo premagali, kadar ne hodimo več po posvetnih poteh in kadar na osnovi naše vere v Gospoda Jezusa Kristusa predamo naša življenja Jehovi in se krstimo v vodi. Tako zmagujemo z vero. Vendar je to zmaga, ki jo moramo ohraniti skozi vse ovire, zato, ker cenimo ljubezen, ki sta nam jo izkazala Jehova in njegov Sin.
5. a) Kako lahko »slavno premagujemo«? b) Kakšno prepričanje je bistven del naše vere?
5 Ko je govoril vsem takšnim zmagovalcem, je apostol Pavel dejal: »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč? ... Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil.« Ko je nato govoril o našem trdnem prepričanju v Jehovino nerazdružljivo ljubezen do nas, ki je važen del naše vere, nadaljuje: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rim. 8:35, 37—39)
VZOREN ZMAGOVALEC
6. Na čemu je temeljila Jezusova zmaga?
6 Jezus je, ko je bil na Zemlji, sam pokazal, kako lahko zmagujemo z vero. Poznal je Božjo besedo. Ta beseda mu je dajala zadovoljstvo in spretno jo je uporabljal kot »meč duha«. (Efež. 6:17) Ko ga je satan v puščavi preizkušal, se je trikrat uprl nasprotniku, rekoč: »Pisano je.« Njegova zmaga je temeljila na vdani zvestobi Božji besedi. Takšna mora biti tudi naša vera. (Mat. 4:3—11)
7. Kako je Jezus krenil v zmagovalen bojni pohod?
7 Ko se je delovanje Janeza Krstnika končalo, je Jezus krenil na svoj zmagovalni bojni pohod. »Odslej je jel Jezus propovedovati in praviti: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Mat. 4:17) Kako navdušujoča vest! Božje Kraljestvo se je zares približalo v osebi maziljenega Jezusa. Po vsej Galileji, rimski provinci Pereji in v Jeruzalemu je Jezus oznanjeval radostno vest kot svetovni zmagovalec in Mesija. Tisočeri so ga poslušali. Mnogi so postali njegovi nasledniki, vladajoči razred in še posebno religiozni vodje pa so postali njegovi ogorčeni nasprotniki.
8. Kaj pokazuje, da Jezus ni nikoli omahoval v svojem zmagovanju?
8 Jezus ni odstopal od svoje neoporečnosti, ker je vedel, da mora ostati zmagovalec vse do kraja. Ko se je končno soočil s smrtjo na mučilnem kolu in ga je rimski namestnik vprašal glede njegovega kraljestva, je lahko odgovoril: »Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj.« (Jan. 18:37) Še naprej je zvesto pričeval za resnico o Kraljestvu. Jezus vse do konca ni prenehal oznanjevati ime svojega Očeta in posvečeval je to dragoceno ime kljub vsej sramoti, ki mu jo je skušal nanesti satan. Zato je Jezus kot Zmagovalec sveta lahko, preden je izdihnil, vzkliknil: »Dopolnjeno je (Božje delo za njega na Zemlji)!« (Jan. 19:30; 17:6, 20)
VERA, KI PRESTAVLJA GORE
9. Kakšno vero so lahko imeli Jezusovi učenci in kakšne so njihove izkušnje?
9 Jezus je rekel svojim učencem: »Resnično vam pravim, če imate vere za gorčično zrno, porečete tej gori: Premakni se odtod tja! in se premakne, in nič vam ne bo nemogoče.« (Mat. 17:20) So izkušnje njegovih učencev takšne? Da! In to še posebej od binkošti leta 33 n. št. Takrat je minilo petdeset dni, odkar je Jezus vstal v duhovno življenje in takšen čudež se je zgodil nad 120 učenci, ki so bili zbrani v neki hiši v Jeruzalemu. Jehovin duh je bil izlit nanje in jim je omogočil, da so govorili v mnogih jezikih »velika dela Božja«. (Dej. ap. 2:1—11)
10., 11. a) Kako so Jezusovi učenci pričeli sodelovati v njegovi zmagi? b) Zakaj je bila vera zmagovalna?
10 Duh je tudi pooblastil Petra, da iz Božje besede pojasni, kaj vse to pomeni. Jezusova zmaga je bila nagrajena s tem, da je bil povišan na Božjo desnico v nebesih. Tedaj so imeli prednost sodelovati v njegovi zmagi. Začeli so tako, da so ponesli med različne jezike govorečo zbrano množico temeljito pričevanje, jih opozarjali naj se pokesajo, krstijo in sprejmejo čudovite obljube o Kraljestvu, ki so jim ponujene po Božji besedi. »In pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš,« ki so jih še naprej krepili v veri z vsakdanjim poučevanjem na prostranem področju templja, kakor tudi po zasebnih hišah. (Dej. ap. 2:14—47)
11 Ali so se religiozni voditelji veselili takšnega slovesnega izražanja vere? Nasprotno! Janeza in Petra so aretirali in zahtevali, da prenehata oznanjevati in učiti v Jezusovem imenu. Apostola sta jim polna vere odgovorila: »Ali je prav pred Bogom, da vas bolj poslušava nego Boga, sodite sami. Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« Nista dovolila, da bi karkoli zastavilo pot njuni zmagoslavni veri. Ko sta bila osvobojena, sta naprej oznanjevala z veliko močjo! (Dej. ap. 4:18 do 21, 33)
12. a) Kako je angel pomagal, da so učenci ohranili zmago? b) Od česa je bilo odvisno njihovo posedovanje svetega duha?
12 Polni zavisti so veliki duhovnik in njegovi pristaši vrgli vse apostole v zapor. To je izzvalo Božje delovanje. Ponoči jih je Jehovin angel ponovno osvobodil in jim rekel naj še naprej »govorijo ljudem vse besede tega življenja«. Ob zori so poučevali na področju templja. Še enkrat so jih zaprli in odpeljali v dvorano Sinedrija, kjer jim je veliki duhovnik rekel: »Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem (Jezusovem) imenu? In glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim in hočete na nas spraviti kri tega človeka!« Odgovor apostolov se je pogumno glasil: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. ... Mi smo mu priče teh reči in tudi sveti duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu (kot vladarju).« (Dej. ap. 5:17—32) Da, njihovo posedovanje svetega duha je bilo odvisno od njihovega nadaljnjega gorečega pričanja o Jehovini suverenosti!
13. Kako je vera zmagala v dneh zgodnjega krščanstva?
13 Religiozni voditelji so hoteli apostole odstraniti, toda Dajalec svetega duha je tok dogodkov obrnil. Spoštovani učitelj postave, Gamaliel je vstal in rekel: »Odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere; če pa je od Boga, ga ne morete razdreti; da se morda ne pokažete Bogu nasprotnih.« Zato so apostole samo pretepli, jim rekli, naj prenehajo oznanjevati in jih izpustili. Je zmagoslavna vera uspela? Vsekakor, ker piše v poročilu: »In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus.« (Dej. ap. 5:33—42)
ŠIRJENJE ZMAGOSLAVNE VERE
14. Kako se je kljub preganjanju izpolnila Jezusova prerokba iz Dejanj apostolov 1:8?
14 S temeljitim pričevanjem se ni prenehalo. Dano mora biti v takšnem obsegu, kot je napovedal Jezus — »v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja Zemlje«. (Dej. ap. 1:8) Preganjanja so služila le za širjenje pričevanja, ker so »tisti, ki so se razkropili, hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija (dobre vesti).« (Dej. ap. 8:1, 4) Kmalu je preganjalec Savel postal apostol Pavel in prvi pogani so sprejeli dar svetega duha. Dobra vest se je širila v nova področja kakor ogenj v gozdu. Ko so Pavel in njegovi sopotniki prišli v Evropo, so nasprotniki vzkliknili: »Ti, ki ves svet narobe prevračajo, ti so tudi sem prišli.« (Dej. ap. 17:6) Tako se je v približno tridesetih letih oznanjevanja o Kraljestvu, dobra vest oznanjevala »vsemu stvarstvu, ki je pod nebom«. (Kol. 1:23)
15. Kakšno pomoč in ohrabritev so dobili tisti, ki so omahovali v veri?
15 Toda ko se je približeval konec židovskega sestava, je izgledalo, da so nekateri kristjani pričeli popuščati. Zapustili so svojo duhovno zaščito in pričeli odstopati od svoje zmagoslavne vere. Zvesti starešine v krščanski skupščini so jim dajali potrebno ohrabritev. Eden njih, apostol Pavel, je stalno opominjal, naj vztrajajo v veri. Hrabril jih je, naj svoje krščansko upanje ‚zasidrajo trdno in zanesljivo‘. (Hebr. 6:19) Rekel je: »Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temveč, ki verujejo in ohranijo dušo.« (Hebr. 10:39) Za vsako ceno so morali dobiti krščansko zmago! Tisti, ki so se trdno držali svoje vere, so leta 70 n. št., ko je bil židovski »sestav stvari« uničen, preživeli.
NADALJNJE PREIZKUŠNJE VERE
16. a) Koliko časa je Janez obdržal svojo zmago s pomočjo vere? b) Pred čim je opozarjal?
16 Pred lojalnimi kristjani pa so bile nadaljnje preizkušnje njihove vere. O tem govori Janez, ki je služil kot apostol Jezusa Kristusa 68 let. V svojih dveh pismih Janez opozarja pred »antikristom«, ki ga označuje kot tistega, ki ‚taji Očeta in Sina‘. Zatem povezuje Janez ‚antikrista‘ z ‚mnogimi lažnimi preroki, ki so prišli na svet‘. (1. Jan. 2:18, 22; 4:1—3) Ta antikrist je brez dvoma oporekal nujnosti »dobre vesti« in poskušal kristjane obrniti na materialistične, samozadovoljujoče poti sveta.
17. Kako in zakaj morajo kristjani varovati svojo zmago?
17 Kristjani, ki so ohranili čistost, so »premagali Hudobnega«, vendar je sedaj, še posebno v poslednjem času, bila njihova vera ogrožena z druge strani. Apostol jim odkrito piše: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temveč je iz sveta. In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Jan. 2:13, 15—17) Zares ni nikoli bila Božja volja, da bi kristjani zapadli nemorali in materialističnemu življenju satanovega sveta. Namesto tega morajo ohraniti zmago vere.
18. Kako zmagujemo z vero?
18 V istem pismu opisuje Janez zvezo, ki povezuje vse kristjane celega sveta v nerazdružljivo celoto, ko govori: »Kdor pripoznava, da je Jezus Sin Božji, v njem ostaja Bog in on v Bogu. In mi smo spoznali in verovali ljubezen, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen, in kdor ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog v njem.« (1 Jan. 4:15, 16) Kako velika je prednost, biti povezan z vrhovnim Suverenom vsega vesolja po njegovem Sinu Jezusu Kristusu, čigar »kri ... nas očiščuje slehernega greha«! (1. Jan. 1:7) Naša zmaga s pomočjo vere je v naslednjem: ljubiti Boga in Kristusa, sodelovati z njima pri svetovnem delu žetve, ki se sedaj hitro bliža svojemu koncu. (1. Kor. 3:9)
19. Po čem se spoznajo tisti, ki svet premagujejo z vero?
19 Janez nadaljuje: »Kajti to je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove.« (1. Jan. 5:3) S tem v zvezi je rekel Jezus svojim naslednikom: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.« (Jan. 13:34) Kako resnična je postala ta označba, po kateri so se spoznavali kristjani v dneh Janeza in kako čudovita označba je to danes! Nikoli pred prvim stoletjem ni bilo na Zemlji ljudi, kakršne so krščanske Jehovine priče — povezane z vezjo ljubezni, ki premošča vse jezikovne, narodnostne in rasne ovire.
20. Kako se lahko ob koncu tega sveta pokažeš kot zmagovalec?
20 Jezusova prerokba o koncu tega sestava stvari vsebuje tudi zapoved, da ‚se bo dobra vest o kraljestvu oznanjevala po vsej naseljeni Zemlji v pričevanje vsem narodom in nato bo prišel konec‘. (Mat. 24:14, NS) To veliko pričevanje, ki sedaj dosega svoj višek, služi kot razpoznavni znak zmagovalcev sveta. Apostol piše glede vseh teh Božjih služabnikov, ki ohranjajo čistost: »To je zmaga, ki je premagala svet: vera naša. Kdo je, ki premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Sin Božji?« Ta vera v Jezusa kot Božjega Sina se lahko pokazuje vse do današnjih dni z aktivno poslušnostjo do Jezusove zapovedi, ki jo je dal svojim naslednikom po vstajenju: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode.« (1. Jan. 5:4, 5; Mat. 28:19) Ali tudi ti pokazuješ, da si zmagovalec sveta?