Kako naj bi nate delovala vera v Božjega sina
»Samo naj bo življenje vaše, kakor se spodobi evangeliju Kristusovemu, ... da stojite trdno v enem duhu, enodušno in skupno se boreč za vero evangelija.« (Filip. 1:27)
1. a) Katero delo se bliža svojemu vrhuncu? b) Kaj dokazuje, da je danes zares vera na Zemlji?
IZPOLNJENA prerokba pokazuje, da smo že globoko v času »konca tega sestava stvari«. (Mat. 28:20) Minilo je več kot 64 let, odkar je »Sin človekov«, Jezus Kristus, prišel s svojimi angeli, da bi »sedel na (nebeški) prestol svoje slave«. Sojenje in ločevanje ljudi na zveste »ovce« in nezveste »kozle« se bliža svojemu vrhuncu. (Mat. 25:31—33) Zato se vprašamo: Je ‚Sin človekov‘ dejansko našel vero na Zemlji? Na mednarodnem kongresu zbrane Jehovine priče — več kot dva milijona — jasno dokazujejo, da jo je našel.
2. Zakaj so kongresi Božjega ljudstva primerno opisani kot nekaj »izven tega sveta«?
2 Tisk je opisal kongrese Jehovinih prič kot takšne, ki so »izven tega sveta«. In nekaj izjemnega tudi morajo biti, ker si Božje ljudstvo prizadeva za izvrstnostjo! Dejansko je ta obsežen kongres prehod iz sedanjega nepopolnega sveta v čudovito »novo ureditev«, kjer ne bo več bolezni, smrti in žalosti. Jehovina beseda nam to zagotavlja! (Razod. 21:1—4) Da bi dosegli ta cilj, se moramo trdno držati naše zmage z vero. Kako?
ZAČENJA SE SOJENJE SVETU
3. Kaj označujejo spremembe, ki so se začele leta 1914?
3 Ko se je leta 1914 pričel »konec sestava stvari«, je prišlo na Zemlji do strahovitih sprememb. Pričelo se je točno to, kar je rekel Jezus — mednarodne vojne, potresi, kužne bolezni, lakote, povečanje nezakonitosti in pomanjkanje ljubezni. (Mat. 24:3—12; Lukež 21:10, 11) Pričel se je čas sojenja svetu.
4., 5. a) Kako so krščanske religije pokazovale pomanjkanje vere? b) Kako se razlikujejo od Jehovinih prič glede odnosa s svetom?
4 Kako reagirajo na takšno stanje religije krščanstva? Se pokazujejo kot zmagovalci vere? Daleč od tega! Namesto da bi sprejelo »znak«, da se je približalo Božje kraljestvo, duhovništvo krščanstva podpira umirajoči »sestav stvari«. Ko je svetovna vojna zajela Evropo, so cerkve na obeh straneh spodbujale kristjane, naj ubijajo kristjane, in tako so si nakopale strašno krivdo za prelito kri. Ko se je vojna končala, krščanske religije niso izbrale vladajočega kralja, Jezusa Kristusa, temveč od ljudi osnovano politično telo, ki so ga bogokletno označile za »politični izraz Božjega Kraljestva na Zemlji«. To je bil osmi biblijski kralj, osnovan leta 1919 v cilju, da varuje mir in varnost na svetu. Biblijska knjiga Razodetje ga opisuje kot »škrlatno zver, polno imen preklinjanja«. (Razod. 17:3)
5 Cerkve krščanstva s podpiranjem vojn in tega človeškega nadomestila jasno pokazujejo, kje stoje — da so del tega sveta. Nasprotno so Jehovine priče zavzele nevtralno stališče do mednarodnega nasilja in politike, in tako nedvoumno pokazale, da »niso del tega sveta«. (Jan. 15:19) Naša vera ne počiva na telesni oborožitvi ali vojni opremi smrtnih ljudi. Naša nepremagljiva vera ‚raje priznava Boga za Vladarja kakor pa ljudi‘. Ker ‚poslušamo Boga kot Vladarja‘, tako da oznanjamo njegove namene v zvezi s Kraljestvom, pokazujemo, da imamo Božjega duha. (Dej. ap. 5:29—32) Zato smo okrepljeni, da delamo dela, za katera je Jezus rekel: »Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil, dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja dela od teh« — z oznanjevanjem vzpostavljenega Kraljestva po vsem svetu. (Jan. 14:12)
6. Kako je bilo delovanje svetega duha jasno vidno po letu 1919?
6 Ta Jehovin sveti duh je bil zelo očiten na mednarodnih kongresih Jehovinih prič, ki so bili leta 1919 in 1922 v Cedar Pointu, Ohio, ZDA. Okrepil je vero malega preostanka maziljenih kristjanov in mu dal moči, da se je odzval pozivu: »Oznanjajte, oznanjajte, oznanjajte kralja in njegovo kraljestvo.« Učinkovito so nadaljevali z oznanjevanjem »dobre vesti« širom sveta. Ob izbruhu strašne druge svetovne vojne je njihovo število od nekaj tisočev poraslo na več kot 67 000 oseb, ki so oznanjevale v raznih deželah sveta.
VERA PREMAGUJE PREGANJANJA
7. Katera primera pokažeta, da je vera uspešnejša od preganjanj?
7 Ta razširitev pa ni dosežena brez težkih preganjanj. Na primer: ker Jehovine priče, da bi ohranile svojo čistost, niso hotele oboževati nacistične države, so jih zasledovali in pošiljali v umazana koncentracijska taborišča. V zaporu jih je tudi umrlo 635, toda vere jim niso zlomili. Neki opazovalec je opisal posameznika, Pričo, kot »trdnjavo, ki se jo lahko uniči, nikoli pa ne zavzame«. Neki očividec, telesni brat Priče, ki so jo nacistični stražarji javno ustrelili, je rekel: »Vsakdo je bil prevzet zaradi njegovega miru in prisebnosti, izgledal je kot nekdo, ki je bitko že dobil.«
8. a) Kako je napredovala krščanska vera v preizkušenj polnih letih druge svetovne vojne? b) Kaj so religiozni voditelji blagoslovili in poviševali?
8 Kot je že rečeno, je v težka leta druge svetovne vojne vstopilo 67 000 Jehovinih prič, iz nje pa jih je izšlo preko 141 000. Prepovedi, zaporne kazni in druge preizkušnje čistosti, jih niso navedle, da bi se v svoji veri ustrašili. Religije krščanstva pa so preganjanja in morjenje blagoslavljale. In celo ko jih je »škrlatna zver« razočarala kot osmi biblijski kralj, so jo religiozni voditelji hitro ponovno pozdravili, ko je ponovno oživela. V to so položili vse svoje upe. (Razod. 17:3—8) Papež Pavel VI. je leta 1965 povzdignil to kraljestvo »kot največje od vseh mednarodnih sil« in kot »zadnje upanje za mir in varnost«.
NADALJNJE ZMAGE VERE
9. a) Kakšno primerno objavo so oznanile Jehovine priče leta 1942? b) Kako je od takrat dalje Božji narod vztrajal pri svojih zmagah?
9 Ko so leta 1942 zavezniške sile prvič predlagale osnovanje osmega biblijskega kralja, so Jehovine priče na svojem mednarodnem kongresu tistega leta oznanile, da bo to enostavna oživitev »škrlatne zveri«. Iz Božje besede so pokazali, da bo ta kralj končno uničen skupaj z ostalimi političnimi organizacijami v zaključni bitki Harmagedona. Obdane z dokazi »časa konca« so Jehovine priče še naprej vztrajale v svojem zmagovanju z vero. (Dan. 11:35) Stražno-stolpna biblijska šola Gilead je bila osnovana leta 1943 in misionarji so bili poslani v oddaljene kraje sveta. S kakšnim uspehom? Medtem ko je leta 1945 delovalo 141 606 oznanjevalcev Kraljestva v 66 deželah, je leta 1978 o svojem delovanju poročalo 2 182 341 oseb v 205 deželah. Zmaga vere je jasna, še posebno v preko štiridesetih deželah, kjer služijo Jehovine priče pod prepovedjo ali drugimi omejitvami.
10. Kaj je pokazala preizkušnja kakovosti vere v Malaviji in drugih deželah pod prepovedjo?
10 Opazna med deželami, kjer je bila vera Prič trdo preizkušena, je mala afriška dežela Malavija. Vse do leta 1962 so Jehovine priče v tej deželi doživljale nagel porast. Toda leta 1964 so se začela huda preganjanja. Ker Jehovine priče niso želele oboževati malavijski del »iz morja vzhajajoče zveri« (Razod. 13:1, 4) s kupovanjem članskih izkaznic, so bili izgnani s svojih domov, mnogi so bili onečaščeni in usmrčeni. Nazadnje so mnoge izgnali iz domovine. Toda preizkušena kakovost njihove vere, preizkušena celo z »ognjem«, je postala vzrok radosti ne le njim, temveč tudi njihovi krščanski bratovščini po vsej Zemlji. (1. Petr. 1:7) V vseh deželah, kjer so bile Jehovine priče prisiljene delovati podtalno, se lahko opazi ista pristna kakovost vere. Vse te Priče — in v takih deželah jih je preko 200 000 — čudovito uspevajo v svoji zmagi s pomočjo vere.
11. Kaj pokazuje, da moramo vzdržati v našem zmagovanju z vero?
11 Kako pa je z Jehovinimi pričami v deželah, kjer je lažje, kjer ni treba živeti v stalnem strahu pred aretacijo, zapornimi kaznimi ali izgubo življenja? Žalostno je, toda v nekaterih predelih se ni delalo ravno dobro. Sem spadajo mnoge razvite dežele, kjer je polno zapeljivosti za uživanjem, zadovoljstvom in nemoralo. Toda nihče naj ne bi nikoli prezrl dejstva: mi moramo vzdržati v našem zmagovanju z vero, vse dokler ne bomo osvobojeni iz tega hudobnega sestava stvari, bodisi s smrtjo ali tako, da preživimo »veliko stisko«.
12. Katerim besedam iz Jezusovega prerokovanja moramo danes neizogibno posvetiti pozornost in zakaj?
12 Kako zelo potrebno je, da to vsi jasno razumejo! Z vseh strani imamo dokaze, da se svet opoteka na robu propada. »Zadnji dnevi« se bodo skoraj iztekli. Zato bi morale zaključne besede iz Jezusove prerokbe o koncu sestava stvari danes zelo jasno odzvanjati v ušesih vsega Jehovinega ljudstva: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada, kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Luk. 21:34—36)
BLIŽA SE ‚DOLOČENI ČAS‘
13. Zakaj je nujno, da vztrajamo v čakanju Jehovine sodbe?
13 Čeprav »velika stiska« morda ni prišla tako hitro kakor so mnogi med nami pričakovali, to ni razlog za malodušje. Bog se ne spreminja. (Mal. 3:6) Niti ni spremenil svojega veličastnega namena. Jehova govori glede »dobre vesti«: »Tako bo beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temveč izvrši, kar me veseli in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Iza. 55:11) Čas, ko bo Bog izvršil sodbo, se ni odložil, temveč je iz dneva v dan bližje. Zato se spomnimo besed iz Izaije 30:18: »Jehova je Bog sodbe. Blagor jim vsem, ki ga čakajo!«
14. a) Kakšno zaupanje nam bo omogočilo, da končno postanejo Jozuetove besede naša last? b) Kakšno ohrabritev lahko najdemo v Habakukovi prerokbi?
14 Tisto, kar nam omogoča našo zmago vere, ni odvisno od nekega časovnega razdobja, temveč od našega prisrčnega zaupanja v Jehovo kot Boga, »ki nikoli ne laže«. (Titu 1:2) To zaupanje nas bo končno navedlo k temu, da bomo lahko rekli našim sozmagovalcem v veri to, kar je rekel Jozua v starem času: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozua 23:14; 21:45) Popolnoma lahko zaupamo Habakukovim besedam: »Varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Hab. 2:3)
»JEHOVA NE ODLAŠA«
15. a) Zakaj se lahko reče, da »Jehova ne odlaša«? b) Kako bo končno prišel njegov dan?
15 Od časa apostolov je preteklo devetnajst stoletij, toda v Božjih očeh je to manj od dveh dni. Tako je, kot je zapisal apostol Peter: »To eno pa vam ne bodi skrito, ljubljeni, da je en dan pred Jehovo kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. Jehova ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temveč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja. Pride pa dan Jehovin kakor tat.« (2. Petr. 3:8—10)
16. Zakaj Jehovin dan še ni prišel in kako bi morali reagirati ob takšnem stanju?
16 Kaj pa, če pride Jehovin dan nekaj udarcev pozneje po njegovi uri? Mar nismo veseli, ker to omogoča še stotisočem, da pridejo med njegove »druge ovce«? Medtem ko ura dalje teče, se je desettisoče bivših katoličanov v južnoevropskih deželah pridružilo kraljestvu, na stotine ljudi na osamljenih morskih otokih je prenehalo malikovati in tisoče Azijcev se osvobaja orientalskega praznoverja in sprejema »dobro vest«. Vzrok za to, da Jehovin dan, ki bo prišel kakor tat, še ni nastopil, je ta, da ima Jehova za nas še delo pri zbiranju »drugih ovc«. Jehova ni počasen. Tudi mi ne bodimo počasni pri izkoriščanju sleherne priložnosti, da v polni meri sodelujemo v njegovem delu.
17. a) Kakšen času primeren nasvet daje Peter za današnje dni? b) Kaj označuje Jehovin narod in kako oni še naprej pokazujejo vero?
17 Apostol Peter svetuje: »Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve; predvsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj.« (1. Petr. 4:7, 8) Ko se hudobni »sestav stvari« zbira v zadnjem naporu, da uniči Božje ljudstvo, moramo resnično obdržati umirjenost, budnost in molitev, in zaupati v našo zmago vere. Biti moramo združeni v tej močni ljubezni, ki je tako pomembna označba Jehovinega ljudstva po Zemlji. Je obstajal kdaj v človeški zgodovini takšen narod, kakor so danes Jehovine priče? To je edina bratovščina, ki je prodrla do najbolj oddaljenih krajev naseljene Zemlje. Kakšna druga sila, razen Jehovin duh, bi mogla združiti dva milijona ljudi »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« v tako čudovito enotnost vere, namena in delovanja? Skupaj smo dosegli zmago po veri in skupaj naprej pokazujemo to vero s tem, da pričamo za Jehovino kraljestvo pod njegovim Sinom. (Razod. 7:9).
KO SE PRIBLIŽUJE KONEC
18., 19. a) Kako so se odvijali dogodki v dneh apostolov v izpolnitev biblijske prerokbe? b) Kakšno žalostno napako so morda naredili nekateri?
18 Jehovin narod je danes podoben zvestim kristjanom, ki so željno pričakovali prvo izpolnitev »znamenja« v Jeruzalemu, v dneh apostolov. Pazili so na prihod »gnusobe razdejanja«, da bo stala na »svetem kraju«. Končno je prišla. Rimska vojska je napadla in se prebila vse do zahodnega zidu tempeljskega področja. Kaj so morali tedaj narediti kristjani? Jezus je rekel: »(Naj) zbeže na gore.« Ko se je vojska nepričakovano umaknila, so kristjani to izkoristili in zbežali v hribovje Pereje. Toda mar so bili rešeni? Je bila njihova zmaga s pomočjo vere dokončna? Ne, še ne. (Mat. 24:15, 16)
19 Ti kristjani so željno pričakovali nadaljnje dogodke — da Jehova izvrši obsodbo nad Jeruzalemom. Čakali so eno leto. Nič se ni zgodilo. Minili sta dve leti in spet nič. Tri leta in še vedno nič. Nekateri kristjani so bili morda utrujeni od čakanja. Mogoče so si rekli: ‚Vrnimo se v mesto, vključimo se v posle ter udobno živimo.‘ Kako žalostna napaka je to bila!
20. Kako je tedaj vera delovala v rešitev?
20 V četrtem letu so se rimske vojske nepričakovano vrnile. Mesto in njegov tempelj so popolnoma uničili, ostal ni niti kamen na kamnu. Zgodilo se je natančno tako, kot je prerokoval Jezus. (Luk. 19:41—44; 21:20—24) Toda Božje ljudstvo izven Judeje je bilo delavno in budno, čakalo je Jehovo. Vera teh ljudi je delovala v njihovo rešitev.
21. Kakšna pomembna izpolnitev biblijske prerokbe se je zgodila od leta 1945?
21 Danes smo mi v podobni situaciji. Krščanstvo sodobnih dni je enako staremu, nezvestemu mestu Jeruzalemu. V Pismu je jasno označena »gnusoba razdejanja« iz Jezusove prerokbe — osmi biblijski kralj. Podobna je škrlatno rdeči divji zveri iz 17. poglavja Razodetja. Ko je ta »zver« prišla leta 1945 iz brezna, je svetovno kraljestvo krive religije, »Babilon veliki«, čigar glavni del je krščanstvo, bilo sposobno sesti nanjo in izvajati nekakšno nadzorstvo.
22. Na kaj pokazuje spremenjeno stanje, ki se ga danes lahko vidi v osmem svetovnem kraljestvu?
22 Vendar je danes to drugače. Narodi, ki imajo religijo za »opij človeštva«, dobivajo vedno večjo moč v tem kraljestvu. So prava nevarnost, ki preti delokrogu krščanskih religij, pravzaprav vsem religijam. Prav kmalu lahko pričakujemo, da bomo videli, kako se bo »deset rogov« »divje zveri« obrnilo proti svetovni religiji, in uničilo celo krščansko religiozno kraljestvo. Zatem se bo pričela »velika stiska«, ki bo hitro dosegla višek v Harmagedonu. (Razod. 17:12—18; 19:19—21)
23. a) Kaj moramo sedaj delati zaradi kritične situacije na Zemlji? b) Kako lahko ti uspeš kot svetovni zmagovalec s pomočjo vere?
23 Kaj morajo delati Jehovine priče, ko vidijo to kritično situacijo na Zemlji? Prepričati se moramo, če smo popolnoma zbežali na zaščitno »goro« Božjega Kraljestva. Vztrajno si moramo prizadevati za zmago naše vere. Biti moramo odločeni, da bomo zmagovali po našem Bogu, ki nas ljubi. Dokler je še čas za to, moramo še naprej goreče sodelovati v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu po vsej Zemlji in pridobivati učence. Ali boš z Jehovinimi pričami po vsej Zemlji še naprej »stal trdno v enem duhu, skupno se boreč za vero evangelija«? (Filip. 1:27) Ali boš tako slavil Jehovino ime in kraljestvo njegovega Sina, Jezusa Kristusa? Če boste delali tako, boste tudi vi lahko uspeli kot svetovni zmagovalci s pomočjo vere.
[Slika na strani 15]
Pazite, da vaša srca ne bodo obremenjena s prekomernim uživanjem hrane in pijače