Požrešnost — zakaj se je izogibati!
»JEJMO in pijmo, kajti jutri umremo!« Takšno je mišljenje nekaterih ljudi, kakor je pokazal apostol Pavel. Toda, ali človek živi, da jê, ali jê zato, da živi? Tisti, o katerih je Pavel govoril, so očitno sklepali, da žive, da bi jedli in pili. (1. Kor. 15: 32) Vendar so se motili.
Res je, da je Jehova ustvaril ljudi s sposobnostjo uživanja hrane. Iz tega razloga je Bog pripravil vse potrebno, da bi zadovoljil človeški potrebi po hrani in je prvemu človeku Adamu rekel: »Smeš jesti do sitega.« (1. Moj. 2:8, 9, 16, NS)
Da, človek naj »je do sitega«. To koristi njegovemu organizmu in ga usposablja za služenje namenu, za katerega je bil ustvarjen. Zato je Modri rekel za grešno človeštvo: »Tedaj sem hvalil veselje, ker ni nič boljšega človeku pod soncem (razen služenja Božjemu namenu), nego da je in pije in se veseli, in to naj pri njem ostane ob trudu njegovem vse njegove žive dni.« (Prop. 8:15)
KAJ JE POŽREŠNOST?
Obilje hrane, ki jo je Bog priskrbel, služi temu namenu. Hrane se ni smelo tratiti, ker bi razsipnost pokazovala pomanjkanje cenjenja te priprave. Toda prekomerno uživanje hrane bi pravtako izdajalo pomanjkanje primerne hvaležnosti. Zato se je treba požrešnosti izogibati.
Kaj je požrešnost? Webster’s New International Dictionary v angleščini, druga izdaja, definira »požrešnost« kot »pretiranost pri jedi; nezajezljiv tek; nenasitnost«. Požrešneža opisuje kot takšnega, ki ima nenavaden tek ali pretirava; kot sladokusca, kot tistega, ki na vsak način preveč je«.
BOG OBSOJA POŽREŠNOST
Bog Jehova je v svojem zakonu, danem staremu Izraelu, pokazal, kako strogo gleda na požrešnost. Staršem je zapovedal, naj nepopravljivo svojeglavega in upornega sina pripeljejo k mestnim starešinam ter jih obvestijo: »Ta najin sin je svojevoljen in uporen, najinega glasu noče poslušati, požrešnik je in pijanec« Upoštevaj značilnosti, povezane s požrešnostjo. Svojevoljen in neposlušen sin je sramotil in poniževal svoje starše pred drugimi. (5. Moj. 21:18—21; primerjaj s Pregovori 28:7.)
Oskrbovalec želi, da bi vsi uživali pri dobri hrani, toda če bi posameznik poizkušal lakomno vse použiti, ne bi pokazal obzirnosti in ljubezni do drugih. In ker je »Bog ljubezen«, bi to nasprotovalo Stvarnikovim lastnostim. (1. Jan. 4:8)
ZAKAJ SE IZOGIBATI?
Bog obsoja požrešnost, ker ni v soglasju z božansko lastnostjo, ljubeznijo. Pretirano uživanje hrane požrešneža ne more prav zadovoljiti ali osrečiti. Že samo ti faktorji naj bi spodbudili razumno osebo, da se izogiba požrešnosti. Toda še drugi razlogi so, zakaj se je naj izogibamo.
Požeruh lakomno druge prikrajša za dobre stvari, ki jih je Jehova pripravil v uživanje vsem. Pri jedi lahko požeruh povzroči, da se drugi ne morejo do sitega najesti. Zato ga bodo morda navsezadnje prezirali. Ker se predaja sebični lakomnosti, se dejansko ločuje od drugih. Zaradi njegove pohlepnosti se ga bodo ljudje izogibali. Zato se bo tisti, ki ceni spoštovanje in družbo drugih, izogibal požrešnosti. Če tega ne dela, povzroči samemu sebi izgubo.
Ker je Bog Jehova ustvaril človeško telo s primerno potrebo po hrani, bo vsako prekoračenje te meje na nas delovalo škodljivo. To priznavajo danes medicinski krogi. Zato piše v delu Illustrated Medical and Health Encyclopedia (Ilustrirana enciklopedija medicine in zdravja), da pretirano uživanje hrane lahko povzroči preveliko težo, ki »je že dolgo poznana kot dodatni povzročitelj mnogih bolezni, posebno pri starejših ljudeh«.
Jezus Kristus, Božji Sin, je poznal škodljivo delovanje prekomernega uživanja hrane na telo. Zato je, ko je opominjal svoje učence, rekel: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom.« (Luk. 21:34) Takšno stanje vpliva na misli in srce človeka, ga naredi lenega, zaspanega in brezbrižnega. V takšnem stanju bo len, kar se tiče Jehovine volje, in morda zelo malomaren v izpolnjevanju obveznosti do Njega. Če takšen svojega življenja ne spremeni, si lahko nakoplje Božje neodobravanje in izgubi svoje življenje.
Ljudje Noetovih dni, pred potopom, so čezmerno jedli, pili in iskali zadovoljstva v toliki meri, da niso pazili na opozorilo o prihajajočem uničenju, ki so ga naznanjali Noe in njegova družina. Dejansko so ljudje živeli za jed in pijačo. Rezultat je bil, da so izgubili svoja življenja. (Mat. 24:37—39)
V dneh Kristusovih apostolov so se, kot izgleda, mnogi pretirano vdajali uživanju. Zato je apostol Pavel Timoteja in Tita, ko jima je dajal navodila, kdo naj služi na odgovornih položajih v krščanski skupščini, posvaril, da ne postavljata pohlepnih oseb, in poudaril je, da naj bodo tisti, ki jih izbereta, ‚zmernih navad‘. (1. Tim. 3:1—13; Titu 1:5—9) Očitno to izključuje požeruhe. Takšne »požrešne osebe« ne bodo podedovale Božjega Kraljestva. (1. Kor. 6:9, 10)
DODATEN RAZLOG ZA IZOGIBANJE POŽREŠNOSTI
Jehova ljubeče svetuje: »Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa: zakaj požrešnik obuboža in pijanec« (Preg. 23:20, 21) Če ne želimo duhovnega pomanjkanja, da, in morda celo materialnega, bomo storili prav, če poslušamo te besede in se izogibamo požrešnosti.
V tem času, ko večina ljudi kljubuje Božjim zakonom in se upira vsemu, kar je dostojno, morajo vsi, ki ljubijo življenje in želijo doseči Božje priznanje, posvetiti pozornost navdihnjenemu nasvetu apostola Petra, ki je rekel: »Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju.« (1. Petr. 4:3) Kaj moramo sedaj delati? Tako, kakor pravi Pavel: »Noč je skoraj minila, a dan se je približal. ... Kakor podnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ... ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.« (Rim. 13:12—14)
Kakor smo videli, požrešnost ne pokazuje izraza cenjenja Božje ljubeče skrbi za hrano v toliki meri, da se človeštvo nasiti. Niti ne pokazuje ljubezni do Boga in do bližnjih. Nasprotno, škoduje blaginji in sreči posameznika. Zato je izogibanje požrešnosti pot praktične modrosti.
Če je nekdo navajen prekomerno jesti, bo moral res vložiti mnogo truda, da ‚se umakne od mize‘ in se tako izogne pretiranemu hranjenju. Ker Biblija obsoja požrešnost, in ker požeruhi ne bodo podedovali Božjega Kraljestva, je treba o tem resno razmisliti. Potrebna je iskrena molitev, da bi se premagala prevelika nagnjenost do jedi. Da, takšen človek bo moral prositi za Božjega duha in Jehovino pomoč za razvijanje sadov, ki vključujejo samoobvladanje. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23) Izogibati se požrešnosti je zelo važno in Jehova bo pomagal tistim, ki iskreno iščejo njegovo pomoč v zvezi s tem.
Danes zaradi požrešnosti mnogih ljudi drugi nimajo dovolj hrane, da bi se nasitili. Rezultat je, da nekateri preklinjajo Boga in trdijo, da je zaradi njega življenje tako težko. Jehova je velik Oskrbovalec hrane in pričakuje, da se ta priprava uporablja s primernim spoštovanjem in cenjenjem.
Bog bo po Jezusu Kristusu in njegovem Kraljestvu v bližnji bodočnosti uničil požrešnike, ki kljubujejo zakonu. Takrat ljudje, ki so se držali Jehovinega ljubečega nasveta in se niso družili s požrešniki, ne bodo več stradali. Uživali bodo v popolni izpolnitvi navdihnjenih besed: »(Jehova) siti dušo potrebno in dušo gladno napolnjuje z dobrim.« (Ps. 107:9)