Vinska trta in vino, ki razveseljuje Boga in človeka
»S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako boste moji učenci.« (Janez 15:8)
1. Kakšno primerjavo med seboj in rastlino je izgovoril pomemben mož, čigar spremljevalec je bil Janez, Zebedejev sin?
MORDA se nam danes zdi nenavadno, primerjati človeka z vinsko trto. Toda prav to je storil najbolj znamenit mož, ki je kdajkoli živel na Zemlji. V noči, ko je s svojimi enajstimi zvestimi spremljevalci zadnjikrat pil vino, je izgovoril naslednje značilne besede: »Jaz sem prava trta, in Oče moj je vinogradnik. Jaz sem trta, vi mladike.« Eden njegovih spremljevalcev, Janez, Zebedejev sin, je slišal, si zapomnil in zapisal te k razmišljanju spodbujajoče besede.
2., 3. a) Od katerih rastlin so simbolična drevesa zaman zahtevala, da sprejmejo položaj vladarja, po zgodbi Jotama, sina sodnika Gideona? b) Kakšen je bil rezultat njihove končne izbire kralja?
2 Stoletja pred tem je v isti deželi neki mož povedal prispodobo ali primerjavo, in v njej človeka primerjal z vinsko trto. Tudi on je bil v življenjski nevarnosti. V zadnjem poizkusu, da bi pomagal, je povedal prispodobo, da bi pokazal, da bodo tisti, ki postavljajo kralje, povzročili narodnostno nesrečo, če ne bodo izbrali pravega človeka za to. Primerjajoč lastno ljudstvo z drevesi, je slikovito povedal, da si iščejo vladarja, in najprej to zahtevajo od oljke in nato od smokve, toda obe rodovitni drevesi to zavrneta.
3 »Nato reko drevesa« — nadaljuje Jotam, edini preživeli sin izraelskega sodnika Gideona, »vinski trti: Pridi ti in kraljuj nad nami! Vinska trta pa jim reče: Ali naj opustim sok svoj, ki razveseljuje Boga in človeka, in naj grem, da se vznašam nad drevesi?« Ko so bila tretjič zavrnjena, so simbolična drevesa čutila, da se morajo za kralja nad seboj obrniti k nerodovitnemu trnju. (Sodn. 8:3—14) Ker je bila to slaba izbira vladarja, je Jotam pokazal, da ne bodo pili vina radosti, ki ga nudi rodovitna vinska trta. (Sodn. 9:15—20)
4. Kaj je Jezus najprej ponazoril s trtnim sadom in kakšen širši pomen je temu zatem dodal?
4 Zato Jezus Kristus, ki tudi ni hotel biti kralj izraelskega ljudstva, ni bil prvi, ki se je primerjal z vinsko trto. Upravičeno je vpeljal spominsko slavje na svojo bližajočo se smrt, pri katerem je uporabil vino v skupni čaši, da bi ponazoril svojo kri, ki jo je prelil naslednje popoldne. Da bi dal širši pomen vinu kot simbolu, je zatem rekel: »Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.« (Mat. 26:26—29) Novo vino posebno razveseljuje in »vino«, ki se bo pilo znova v Kraljestvu njegovega nebeškega Očeta bo gotovo vino veselja.
5. Kaj v Jezusovi prispodobi pokaže, da simbolične vinske trte ni uporabil le zase?
5 V noči pashe je bilo vino poudarjeno; med zadnjim Jezusovim sestankom z njegovimi učenci leta 33 n. št. so ga izpili najmanj štiri čaše. To je Jezusa navedlo, da je povedal novo primerjavo o vinski trti. Vendar je Jezus v tej zgodbi uporabil vinsko trto, ki je simbolizirala samo njega. Da bi to pojasnil, je rekel svojim zvestim učencem: »Jaz sem trta, vi mladike.« (Jan. 15:5)
6. Je mislil Jezus, ker je bilo pri njem samo enajst apostolov, da bo »vinska trta« imela samo enajst mladik, upoštevajoč predvsem besede iz Matevža 21:43?
6 S temi besedami Jezus ni mislil, da bo imela krščanska »vinska trta« samo enajst mladik, ki bi odgovarjale enajstim zvestim apostolom, ki so bili z njim za mizo. Mesijanska »vinska trta« bi naj imela veliko več mladik, zadosti, da bi sestavljala nov krščanski narod. Jezus je napovedal ta novi narod, ko je rekel predstavnikom nezvestega hebrejskega ljudstva: »Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Mat. 21:43)
7. Katero ljudstvo je v Psalmu 80:8—15 primerjano z »vinsko trto« in zakaj je psalmist klical in prosil Boga, da se ozre na nje?
7 Primerjanje naroda z vinsko trto ni bilo novo. Jezusov nebeški Oče, Jehova, je uporabil to rastlino kot simbol naroda. Navdihnil je na primer psalmista Asafa, da se je obrnil k njemu in rekel: »Trto si bil prestavil iz Egipta, pregnal si narode (iz obljubljene dežele), da bi jo zasadil. Pripravil si prostor pred njo, da se je ukoreninila in prerasla deželo. Senca njena je pokrivala gore ... O Bog nad vojskami, povrni se, prosimo, ozri se iz nebes ter glej, in skrbi za to trto, in ohrani, kar je bila vsadila desnica tvoja.« (Ps. 80:8—15) Ker je bil Jeruzalem uničen leta 607 pr. n. št. in so se pričeli časi poganov za posvetne narode, da so vladali nad vso Zemljo, je izraelski narod utrpel hude napade poganskih narodov. Zato je psalmist v bolečinah klical in prosil Boga, naj se ozre nanje.
8. Kdaj je Jehova zasadil novo »vinsko trto« in kako Izaija v 5:3—7 pojasnjuje, zakaj je bilo to potrebno?
8 »Nova vinska« trta je bila posajena, ko je Bog Jehova mazilil Jezusa s svetim duhom po njegovem krstu v Jordanu. To je bilo nujno potrebno. Zakaj? Pred več kot sedemsto leti je prerok Izaija napovedal, zakaj. Jehova ga je navdihnil, naj reče: »Sedaj pa, prebivalci jeruzalemski in možje Judovi, sodite vendar med menoj in vinogradom mojim! Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu, česar bi ne bil že storil v njem? Zakaj, ko sem čakal, da obrodi grozdje, je rodil viniko? Sedaj torej naj vam naznanim, kaj bom storil vinogradu svojemu: ograjo njegovo odpravim. ... Dam ga v opustošenje: ne bo se obrezoval, ne okopaval, a grmovje požene v njem in trnje, vrhutega zapovem oblakom, naj ne izpuščajo dežja nanj. Vinograd Jehove nad vojskami je namreč hiša Izraelova in možje Judovi so rastlina radosti njegove. In ko je čakal pravoljubja, glej, krvoprelitje, pravičnosti, a glej tožno vpitje!« (Izaija 5:3—7)
9. Kaj je vprašal Jehova o svoji narodni »trti« pozneje, v Jeremijevih dneh?
9 Stvari pri Izraelcih se niso izboljšale, pač pa je Jehova približno sto let pozneje lahko rekel Izraelcem: »Kajti že nekdaj si zlomila jarem svoj (egipčansko suženjstvo), raztrgala vezi svoje (omejitve) in si dejala: Ne maram sužnjevati! Toda na vsakem hribu visokem, pod vsakim zelenim drevesom si se vdajala nečistovanju. In vendar sem te bil jaz zasadil plemenito trto od pristne sadike; in kako si se mi izpremenila v spačene ročice tuje trte!« (Jer. 2:20, 21; Ozea 10:1, 2)
10. Kakšna vinska trta so po 5. Mojzesovi 32:28—33 postali Izraelci, ker niso upoštevali nasvet?
10 Bilo je točno tako, kakor je napovedal Mojzes že leta 1473 pred n. št.: »Zakaj narod so, ki si ne zna svetovati, in razumnosti ni v njih. ... Zakaj njih vinska trta je od trte sodomske in s poljan Gomorskih: njih grozdje je strupeno grozdje, trpke so njih jagode. Njih vino je kakor zmajev sline in grozoviti strup gadov.« (5. Moj. 32:28—33)
POTREBA PO NOVI »VINSKI TRTI«
11. Kako bodo vinogradniki postopali z Mesijo ob trgatvi po Jezusovi zgodbi o vinogradu?
11 Ko je Jezus, Božji Sin, prišel kot maziljenec ali Mesija, leta 29 n. št., je napočil čas trgatve te simbolične narodne »vinske trte«. Kakšne sadove bo on, Božji predstavnik, obral s te »vinske trte«? Enajstega nizana leta 33 n. št., tri dni pred zaključkom njegove tri in polletne javne službe, je Jezus s prispodobo pojasnil, kakšen sad bo dobil. Jezus jo je namenil glavnim duhovnikom in starešinam v templju, ki so imeli pripombe k njegovi dejavnosti in poučevanju. Rekel je:
»Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval. Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove. A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem. Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in z njimi store ravno tako. Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali. Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo! Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo. Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom?
... Ali niste nikoli brali v pismu: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Jehove se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših.‘ Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove. In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.« (Mat. 21:33—44)
12. Kakšnih sadov vinogradniki narodnostnega vinograda niso prinašali in kako je Bog zagotovil prinašanje pravih sadov?
12 Kakšne sadove naj bi izraelski vinogradniki Jehovinega narodnega »vinograda« ponudili njegovemu Sinu Jezusu Kristusu? To bi naj bila vera v Sina kot pravega obljubljenega Mesijo, ki naj bi ga sprejeli za Sina tistega, ki je zasadil in je lastnik narodnega »vinograda« Izraela. Če bi izročili Božjemu sinu takšne sadove, bi bili sprejeti v stvarno mesijansko Božje kraljestvo. Ker pa niso proizvedli sadov, ki bi bili tipični za Božje Kraljestvo v Izraelu, jim je bilo kot narodu odvzeto Božje Kraljestvo. Zato je bil ustvarjen drug narod »vinogradnikov«. Ta nov narod proizvaja sadove, ustrezne Božjemu kraljestvu. Ti vinogradniki prinašajo odgovarjajoče sadove Bogu, saditelju in lastniku tega vinograda.
13. a) Kaj so hebrejski vinogradniki mislili, da lahko naredijo, da bi se dokopali do dediščine Lastnikovega Sina? b) Kaj je rekel Jezus, da se bo zgodilo kraljevskemu kamnu, ki so ga zidarji zavrgli?
13 Ob Božjem ugotavljanju, kdo bo imel prednost pripadati njegovemu Mesijanskemu Kraljestvu, so važen dejavnik »sadovi«. Hebrejski vinogradniki so mislili, da se bodo dokopali do Jezusove dediščine tako, da ne bodo proizvedli pričakovanih pravilnih sadov in celo usmrtili Jezusa, »dediča« Božjega Kraljestva. Mislili so, da lahko ostanejo na oblasti tipičnega Božjega kraljestva pod Mojzesovo zavezo. (Jan. 11:47—53) Toda ni bilo tako, soglasno s sklepom, ki ga dobimo iz Jezusove prispodobe. (Mat. 21:41) Kaj je rekel Jezus o kraljevskem kamnu, ki so ga zavrgli zidarji pri gradnji za Boga, dan pred njegovim zmagoslavnim prihodom v Jeruzalem? Da bo postal glavni vogelni kamen v Božji novi kraljevski zgradbi, nebeškem »Božjem Kraljestvu«.
14. Zakaj Jezus ni mislil, da je nesmiselno, malo pred njegovo aretacijo v Getsemanskem vrtu povedati prispodobo o vinski trti in mladikah?
14 V zvezi s »pravo vinsko trto«, ki jo je zasadil Bog Jehova in jo gojil, je Jezus vedel, da se je ne more uničiti, čeprav je bilo dovoljeno vinogradnikom narodnostne »vinske trte«, da ga usmrtijo dan zatem, na dan pashe. Čeprav je bilo to malo pred njegovim odhodom v Getsemanski vrt, kjer so ga aretirali, Jezus ni menil, da je nesmiselno povedati učencem zgodbo o vinski trti in mladikah.
15. Kdo je vinogradnik ‚prave trte‘ po Janezu 15:1—5 in kaj dela z mladikami, pač po tem, če rodijo sad ali ne?
15 »Jaz sem prava trta«, je rekel Jezus, »in Oče moj je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu. Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril. Ostanite v meni (v skupnosti z menoj), in jaz v vas (v skupnosti z vami). Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostaja v meni (v skupnosti z menoj) in jaz v njem (v skupnosti z njim), ta rodi veliko sadu: zakaj brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jan. 15:1—5)
SAJENJE IN GOJENJE
16., 17. a) Kdaj je Jehova zasadil »pravo trto« in kako? b) Zakaj je bil Jezus Kristus večji od patriarha Jakoba in kdaj so na »pravi trti« pognale »mladike«?
16 Kdaj je veliki gojitelj trte zasadil to rodovitno trto? To je bilo leta 29 n. št, ko je mazilil novokrščenega Jezusa s svojim svetim duhom. (Iza. 61:1, 2) Takrat je Jehova osnoval glavno steblo simbolične »vinske trte« Mesijanskega Kraljestva. Pri tem se spomnimo, da je značilno izraelsko kraljestvo potekalo od patriarha Jakoba, imenovanega Izrael. Imel je dvanajst sinov, ki so bili očetje dvanajsterih Izraelovih rodov. (Dej. ap. 7:8—14) Zato je Jezus Kristus predstavljal Jakoba.
17 Ta večji Jakob je bil glavna »vinska trta«. Izbral je dvanajst apostolov, ki so postali perspektivne »mladike« te duhovne »trte«. (Jan. 15:16; 6:70) Zato jih je do noči pashe imenoval »mladike«. Enainpetdeset dni, pozneje, na dan Binkošti, so bili dvanajsteri zvesti apostoli maziljeni s svetim duhom. Tako so postali drugostopenjski temelji novega duhovnega izraelskega ljudstva. Na njih je zgrajen novi, nebeški Jeruzalem. (Razod. 21:14; Efež. 2:20) Tisti binkoštni dan so bili tudi drugi iz te skupine, približno 120 učencev, med prvimi, ki so sprejeli svetega duha in govorili jezike in tako so postali »mladike« duhovne »trte«, Jezusa Kristusa.
18. Kakšne priložnosti naravni Izraelci niso izkoristili, kot se vidi v 2. Mojzesovi 19:6, 7, in komu je Peter usmeril besede te Božje izjave?
18 Takrat je nastalo novo ljudstvo, duhovni Izrael. Naravni Izraelci kot narod niso izkoristili priložnosti, ki jim jo je dal Bog Jehova po svojem posredniku Mojzesu po 2. Mojzesovi 19:6, 7. Iz tega razloga je besede te Božje izjave uporabil apostol Peter za člane novega naroda duhovnega Izraela. Kje? V svojem prvem navdihnjenem pismu, v 2:9, 10, kjer piše: »Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo; ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni.«
19. Kaj se je zgodilo z ljudstvom duhovnega Izraela, zatem ko so se izpolnile besede iz Izaije 5:5—7, in zakaj mu Jehova ne posveča manjše pozornosti, kakor jo je posvečal predhodnemu »vinogradu« Izraela?
19 K sreči je krščansko ljudstvo duhovnega Izraela nadaljevalo s prinašanjem sadov, zatem, ko je Jehova opomnil simbolični »vinograd« naravnega Izraela z besedami iz Izaije 5:5—7. Kot Gojitelj tega, kar je zasadil, ne posveča »mladikam« »prave trte«, Jezusa Kristusa, nič manj pozornosti, kot jo je posvečal predhodnemu »vinogradu« naravnega Izraela vse do leta 33 n. št. To dela z namenom, da bi »mladike«, ki predstavljajo učence Jezusa Kristusa, ostale čiste in rodovitne. Stranski poganjki in suhe veje nimajo prostora med »čistimi« mladikami. Zato je Jezus v svoji prispodobi rekel zvestim apostolom: »Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu. Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril.« (Jan. 15:2, 3)
20. Kaj je priznalo enajst zvestih apostolov po poročilu iz Janeza 6:67—69, zaradi česar jih je Jezus lahko proglasil kot »čiste«?
20 Juda Iškariot, izdajalski apostol, ni bil prisoten, ko je Jezus izgovoril te besede. Jezus ga je že odslovil iz družbe ob koncu pasha večerje. (Jan. 13:26—30) Enajsti zvesti apostoli, ki so ostali, so z vsem srcem sprejeli njegovo besedo ali mesijansko sporočilo in zato jih je proglasil za »čiste«. Na severu, v Kafarnavmu, ko je Jezus vprašal te apostole: »Ali hočete tudi vi oditi?« — je odgovoril Simon Peter: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti. In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji.« (Jan. 6:67—69)
21. S katerimi stvarmi se apostolske »mladike« niso umazale in kako so morale delovati Jezusove besede, ki jih jim je izrekel zasebno?
21 Med temi lojalnimi apostoli torej ni bilo najti mrtvih vej nerodovitne nevere. Niso pognali stranskih poganjkov nebiblijskega židovstva. Delu »Svetnika Božjega« so usmerili nerazdeljeno pozornost. Verovali so, da je »Kristus Sin živega Boga«. (Mat. 16:16) Ob neki drugi priložnosti je rekel Peter: »Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bo torej nam?« (Mat. 19:27) Glede takšnih odločitev so Jezusove besede, izrečene predvsem apostolom zasebno, morale delovati očiščujoče, da so bili v duhovnem stanju, ki je bilo »čisto«. Vse »mladike«, ki ostanejo v takšnem »čistem« stanju, se lahko popolnoma posvetijo uresničenju Jehovinega edinstvenega namena s »pravo trto«. To izvajanje bi veselilo Boga in ljudi.