Ali skrbi Bog zate?

»KADARKOLI razmišljam o sebi spoznavam, kako majhen sem in si rečem: ‚Le drobec prahu si. Na kaj si lahko ponosen?‘«

Ta izjava, ki jo je pred nekaj leti izrekel krščanski služabnik, odraža važno lastnost ali potezo — ponižnost. Ta lastnost je gotovo zaželena, ker »plačilo krotkosti in strahu Jehovinega je bogastvo in čast in življenje«. (Preg. 22:4)

Če upoštevamo veličino vesolja in milijone nebeških teles v njem, spoznamo, da so prebivalci Zemlje majhni in imajo v resnici razlog za ponižnost. Ni brez razloga rečeno, da so ljudje le ‚prašek‘ v vesolju.

Ali to pomeni, da je Najvišji preveč oddaljen in vzvišen, da bi skrbel za ljudi na tem sorazmerno majhnem planetu? Ali Bog resnično skrbi zate?

KAJ JE Z ZEMLJO?

Res je Zemlja sorazmerno majhno telo v vesolju. Je zato nepomembna pikica? Ne, za Boga ne, ker pravi: »Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje.« (Iza. 66:1) Gotovo takšno simbolično »podnožje«, ki ga uporablja Najvišji, ni le neznatna »pikica«.

V resnici ima Jehova s svojim »podnožjem«, Zemljo, v mislih nekaj velikega. Nekega dne bo to čudovit rajski prostor, sijajen dom za poslušne ljudi. (Iza. 45:18; Luk. 23:43) Zato raziskovalci Biblije priznavajo, da je Zemlja majhna, upoštevajo pa, da jo je ustvaril Bog Jehova in da je zanj važna. (1. Moj. 1:1)

‚KAJ JE ČLOVEK?‘

Z Božjega gledišča Zemlja torej ni nepomembna »pikica« v vesoljskem prostoru, kako pa je z ljudmi?

Močno prevzet od Božjih nebeških del, je navdihnjeni psalmist David vprašal: »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« (Ps. 8:3, 4) Zares naj bi nas razmišljanje o našem mestu v vesolju pravilno navedlo na ponižnost. Ker je človek ustvarjen na nižji stopnji od angelov, bi morda izgledalo, da ne zasluži pozornosti Boga Jehove. Toda psalmistovo vprašanje pokaže, da Bog skrbi za ljudi.

Upoštevaj: David je v bistvu vprašal: ‚Kaj je človek, da se ga Bog spominja, da Jehova skrbi zanj?‘ Jasno je torej, da se Bog spominja človeka. Najvišji skrbi za človeka. Namesto da postopa z ljudmi kot z nepomembnim »prahom«, Bog dopušča, da sije sonce in dežuje za pravične in za nepravične. (Mat. 5:45) Dejansko ima generacija za generacijo razlog, da se Bogu zahvaljuje, da jih ni pozabil, ker jim daje ‚dež z neba in rodovitna leta‘. (Dej. ap. 14:16, 17)

Bog Jehova skrbi za človeško družino. In zakaj ne bi skrbel? V Pismu beremo: »In ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« (1. Moj. 1:27) Ker je Bog »duh«, med Bogom in človekom ni fizične podobnosti. (Jan. 4:24) Vseeno pa ima človek lastnosti, ki odsevajo njegovega nebeškega Stvarnika, značajnostne poteze, ki ga od živali jasno ločijo. Kakor Bog ima tudi človek načelne lastnosti ljubezni, pravičnosti, modrosti in moči. (1. Jan. 4:8; 5. Moj. 32:4; Job 12:13; Iza. 40:26) Človeštvo torej za Stvarnika ni nepomembno.

Če bi nekdo gledal na bližnjega ali postopal z njim kot z neznatnim »prahom«, bi pravzaprav napadal Stvarnika človeštva. Temu ustrezno beremo v Božji besedi: »Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega.« (Preg. 17:5) Tudi v Pregovorih 14:31 beremo: »Kdor zatira siromaka, sramoti Stvarnika njegovega, njega (Boga Jehovo) pa časti, kdor se usmili potrebnega.«

Dejansko človek, ki ponižne ljudi vara ali se jim posmehuje, sramoti Stvarnika človeka. Naše oboževanje bo malo vredno, če omalovažujemo druge. (Jak. 3:17) Zato moramo ljudi spoštovati, kakor jih spoštuje Jehova. Toda ostaja vprašanje:

KOLIKO SKRBI BOG ZA NAS?

Z gledišča vesolja sta Zemlja in človek na njej zelo mala in seveda je majhnost človeka v primerjavi z njegovim Stvarnikom, očitna. Zato bi, če Bog ne bi skrbel za človeka, podedovani greh in nepopolnost pustila ljudi v brezupnem stanju. (Rim. 5:12)

Toda Bog Jehova skrbi za človeka! »Kajti tako je Bog ljubil svet«, je rekel Jezus Kristus, »da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« To je priprava za vsakogar osebno, ker je apostol Janez pisal: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.« (Jan. 3:16, 36)

Mar to pomeni, da Bog želi uničiti grešno človeštvo? Nikakor ne. Krščanski apostol Peter je izjavil, da Jehova »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja« z upanjem na večno življenje v njegovem obljubljenem novem svetu. (2. Petr. 3:9, 13) Isti apostol je opozoril, da je Bog zaskrbljen za posameznike, ker je rekel: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dej. ap. 10:34, 35)

Jehova torej skrbi za ljudi — kot posameznike. Ohranil in blagoslovil bo vse, ki ljubijo dobroto in ponižno hodijo z njim. (Miha 6:8) Zato bodi s svojim Stvarnikom v prisrčnem osebnem odnosu, ker skrbi zate.