»Bedite!«

»Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo.« (Mat. 26:41, Ekumen. izdaja)

1., 2. a) Kateri dogodki so se bližali, ko je Jezus rekel apostolom: »Bedite!«? b) Toda kako so apostoli reagirali?

KDAJ je Jezus izrekel te besede? Bilo je to v času največje krize v njegovem življenju na Zemlji — na večer preden je bil izdan, aretiran, zasliševan in usmrčen. Tisti dan naj bi bil v zgodovini človeštva najvažnejši. Bližajoči se dogodki naj bi vodili do rešitve vsega človeštva. Tisti dan je Jezus žrtvoval svoje življenje. Kot Sin, ki je služil zvesto do konca, je lahko rekel svojemu Očetu, ko je umiral: »Dopolnjeno je.« (Jan. 19:30)

² Kaj pa so naredili Jezusovi učenci? Bili so navzoči, ko je njihov Gospod vzpostavil spominsko svečanost na svojo smrt. Čeprav niso doumeli pomena njegove smrti, so vedeli, da je to zelo resen dogodek. Kljub temu pa so medtem, ko je molil v Getsemanskem vrtu, zaspali! Rekel jim je: »Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.« Vseeno jih je trikrat, ne le enkrat, našel speče, ko se je vrnil. Tretjič je Jezus vzkliknil: »Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala.« Takrat so se njegovi sovražniki že pripravili, da ga napadejo! (Mat. 26:36—47)

3. a) Zakaj je sedaj najvažnejše ostati buden? b) Zakaj bi bilo usodno, če ne bi sledili nasvetu iz Razodetja 16:15?

³ Danes stojimo na pragu drugega pomembnega dogodka v zgodovini človeštva — na začetku »velike stiske«, ki bo dosegla svoj vrhunec v »bitki velikega dne Boga vsemogočnega«, v Harmagedonu. (Mat. 24:21; Razod. 7:14; 16:14, 16) To je čas, ko je budnost najbolj potrebna! Razen tega tudi prerokba, ki opisuje prihajajočo vojno, opominja ljudi, ki morda ne ostajajo budni. Opomin je bil vstavljen ravno med omenjeno »bitko velikega dne Boga vsemogočnega« in »Harmagedon«. Ta, ki opominja, je sam Gospod Jezus Kristus: »Glej, pridem kakor tat; blagor mu, kdor čuje in hrani oblačila svoja, da ne hodi nag in ne gledajo sramote njegove.« Tisti, ki so danes v duhovniški Božji službi, in tudi »velika množica«, morajo paziti, da ne izgubijo svojih oblačil, ki jih označujejo. In kaj je tisto, kar jih označuje, da so danes Božji služabniki? To so njihova goreča dela, ko govorijo z ljudmi po hišah in v javnosti, in izvajanje dobrih krščanskih načel v življenju, ki jih priporočajo drugim. Če bi Božji služabnik duhovno zaspal, bi si povzročil veliko sramoto. Slekel bi svojo označbo Priče resničnega Boga. To bi bilo usodno zaradi bližine »bitke velikega dne Boga vsemogočnega«. (Razod. 16:14—16)

PREMAGATI DUHOVNO ZASPANOST

4. Kakšna velika nevarnost preti danes posvetnemu sestavu stvari?

⁴ Stanje na Zemlji še nikdar ni bilo bolj nevarno. Politični voditelji to priznavajo. Nered in nasilje se širita na Zemlji kakor gobe. Celo po posvetnem mišljenju sedanji sestav stvari drvi navzdol in grozi mu uničenje v najbližji bodočnosti. Toda kje je ta sestav po Božjem mišljenju? Jehova izjavlja, da ga bo medtem, ko bo še uspešno posloval, zdrobil na koščke. (Dan. 2:44, 45) To se bo kmalu zgodilo, ker se stanje v tem obdobju kriminala in nasilja tako hitro slabša.

5. Kaj je poudaril Jezus, ko je govoril o »koncu sestava stvari«?

⁵ Gospod Jezus Kristus je jasno napovedal naše dni. V teh prerokbah je vedno znova poudarjal potrebo po ohranitvi naše budnosti. Tukaj navajamo nekaj njegovih izrekov, ki so različno zapisani:

»Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« (Mat. 24:42)

»Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Mat. 24:44)

»Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« (Mat. 25:13)

»A vi se varujte; glejte, povedal sem vam vse naprej.« (Marko 13:23)

»Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.« (Marko 13:33)

»Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše.« (Marko 13:35)

»Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« (Marko 13:37)

»Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče.« (Luk. 12:37)

»Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.« (Luk. 12:40)

»(Da) vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti tako pride na vse, ki prebivajo na licu vse Zemlje. Bedite torej vsak čas.« (Luk. 21:34—36)

6. Kaj Jezus poudarja v zvezi s stvarmi, ki se »imajo skoraj zgoditi«?

⁶ V svojem končnem razodetju, ki pokaže, »kaj se ima skoraj zgoditi«, Jezus ponovno poudarja nenadnost svojega prihoda:

»Hitro pridem; trdno drži, kar imaš.« (Razod. 2:16; 3:11)

»In glej, hitro pridem. ... Glej, pridem hitro in plačilo moje z menoj. ... Gotovo, pridem hitro.« (Razod. 22:7, 12, 20)

V odgovoru na to poslednjo izjavo našega Gospoda Učitelja se gotovo vsakdo med nami pridružuje apostolu Janezu, ki govori: »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

7. Zakaj moramo ostati budni?

⁷ Ne stôri napake! Ta svet hitro drvi proti napovedanemu koncu. Nahaja se v smrtnih krčih. Odkrito izjavljajo, da mnoga velika mesta umirajo, toda Jehova jih bo osvobodil iz njihove bede, preden bi umrli naravne smrti. Ostati moramo budni, pripravljeni na veliki dan, o katerem so govorili mnogi Jehovini preroki. (Iza. 2:12, 17; Jer. 30:7; Joel 2:11; Amos 5:18—20)

8. a) Zakaj bi morali »čakati« Jehovo? (Zefan. 2:3) b) Katera situacija glede Osmega biblijskega kralja poziva k budnosti?

⁸ Prerok Zefanija, knez iz Davidovega pokolenja, je rekel:

»Zato me čakajte, govori Jehova, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti sklep moj je, da zberem narode, skupim kraljestva, da izlijem nadnje srd svoj, vso gorečo jezo svojo; kajti v ognju gorečnosti moje bo požrta vsa zemlja.« (Zefan. 3:8)

Ta dan Jehovine »goreče jeze« je nevarno blizu. Jezusova velika prerokba o »koncu sestava stvari« doživlja svojo pomembno izpolnitev v našem, dvajsetem stoletju, po letu 1914. Jasno se lahko vidijo vojni elementi »gnusobe razdejanja«, Osmega biblijskega kralja, ki so utež za uničenje kraljestva krščanstva. Totalitarne sile ne skrivajo svoje mržnje do religije — »opija za ljudstvo«, kot ji pravijo. Ne stôri napake! V od Boga določenem času se bodo »rogovi« divje, škrlatno rdeče zveri, Osmi biblijski kralj, obrnili proti svetovnemu kraljestvu krive religije, ki je tako dolgo sramotilo Jehovino ime — in ga popolnoma opustošili in uničili. (Mat. 24:15; Razod. 17:3—6, 16)

9. Zakaj bo »velika stiska« čas preizkušnje vere Božjega ljudstva na Zemlji?

⁹ »Velika stiska« bo brez dvoma čas preizkušnje vere Božjega ljudstva na Zemlji, ker se bodo »deseteri rogovi« borili proti Gospodu Jezusu Kristusu, ki je »gospodov Gospod in kraljev Kralj«. (Razod. 17:14) Te zemeljske sile ne morejo doseči njega, ki je v nebesih, zato bodo napadle — le koga drugega kot njegove zveste predstavnike tukaj na Zemlji in to še posebej preostanek maziljenih prič Jehove? Toda ne bodo uspeli! »In Jagnje jih bo zmagalo, ... in z njim bodo zmagali poklicani in izvoljeni in zvesti.« Razodetje 19:11—21 nadrobno opisuje, kako bo zemeljske svetovne sile premagal »Kralj kraljev in Gospod gospodov«.

KONJENIKI JEZDIJO

10. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Jezus zmagal v našo korist?

¹⁰ Mogočni zmagovalec v Harmagedonu se bori iz nebes. Apostol Janez ga je videl, kako jezdi na belem konju, simbolu pravične bitke. Rekel je: »Videl sem nebesa odprta, in glej: bel konj in sedeči na njem imenovan Zvesti in Resnični, in v pravičnosti sodi ter se vojskuje.« Rezultat te bitke bodo blagoslovi za tiste, ki ljubijo pravičnost. (Razod. 19:11) Janez je pred tem v Razodetju zapisal o drugi viziji o istem konjeniku: »In videl sem in glej: bel konj, in sedeči na njem je imel lok; in dan mu je bil venec, in izšel je zmagovit in da zmaga.« (Razod. 6:2) Nato imamo zapisano vizijo, kako prihaja Jezus v kraljevski moči leta 1914, ne kot nebogljeno dete v jaslih ali kot mrtvo telo na kolu, temveč kot najmočnejši bojevnik, ki je kdajkoli stopil na bojno polje. (Razod. 11:15; Mat. 25:31) Popolnoma sigurni smo lahko, da bo ta »Kralj kraljev« zmagal v našo korist.

11. a) Zakaj so drugi jezdeci iz Razodetja 6. pogl. manjvredni v odnosu na zmagovalca? b) Kaj dela jezdec »rjavega konja« in od kdaj?

¹¹ V viziji je bilo videti še druge konjenike, toda nikjer se ne poroča o njihovi zmagi, temveč, da so ljudi premamili. Zmaga je rezervirana za jezdeca na belem konju, ker bo z njim zmagala tudi pravičnost. Toda kaj je rekel Janez o drugih konjenikih? »In izšel je drug konj, rjav, in sedečemu na njem je bilo dano vzeti mir z Zemlje in da naj se koljejo med seboj; in mu je bil dan velik meč.« (Razod. 6:4) Tu je opisana strašna, krvava vojna, kakršna je izbruhnila leta 1914, in ki so jo zgodovinarji označili kot »veliko vojno«. Toda pokol je bil štirikrat večji, ko se je »veliki meč« vihtel v katastrofalni drugi svetovni vojni, od 1939 do 1945. In nasilje po vsej Zemlji še naprej narašča. Od leta 1914 naprej ni bilo pravega miru, ker rjavi konj še kar naprej vihra. Čeprav so Jehovine priče v vojni nevtralne, so tudi one posredno ali neposredno trpele nasilje, preganjanje in stiske, ki se dogajajo hkrati z odvzetim »mirom z Zemlje«.

12. Kaj ponazarja tretji konjenik in kako to zadeva Božje ljudstvo?

¹² Budni Janez je videl v viziji jezditi še nadaljnjega konjenika. »In videl sem, in glej: črn konj, in sedeči na njem je imel tehtnico v roki. In slišal sem ... glas, ... ki je rekel: merica pšenice za en denar in tri merice ječmena za en denar; a olju in vinu ne stóri hudega.« (Raz. 6:5, 6) Ta tretji konjenik ponazarja lakoto, z lakoto pa nastopi racionalizacija hrane kakor v času totalne vojne. Primanjkuje celo osnovnih stvari, pšenice in ječmena. Premožni so živčni od strahu, da jim bodo odvzeli njihovo razkošje, kot so ‚olje in vino‘. Ta konjenik jezdi in pustoši Zemljo od leta 1914. Inflacija, stalni porast cen, nestabilen denarni sistem, energetska kriza — vse to je v zvezi z njegovim vihravim galopom. Vendar Jehovino ljudstvo ne bi smelo biti malodušno zaradi racionalizacije obrokov hrane ali gospodarskih težav, ki jih mora občasno premagovati. Zapomni si, jezdec na belem konju je pred ostalimi in bo te stvari odstranil.

13. Kaj prinaša četrti jezdec in kako to zadeva Jehovino ljudstvo?

¹³ Toda pojavlja se še en konjenik. Janez ga takole opiše: »In videl sem, in glej: bled konj, in sedeči na njem, ime mu Smrt, in smrtno kraljestvo (hades) ga spremlja. In mu je bila dana oblast, pomoriti četrtino zemlje z mečem in lakoto in kugo in od zveri zemeljskih.« (Razod. 6:8) To je zadnji strašni konjenik, ki prinaša na Zemljo pogubne bolezni. Jezditi je pričel po prvi svetovni vojni, ko je pomoril okoli dvajset milijonov ljudi s špansko mrzlico, v letih 1918 in 1919. Tudi ta konjenik še vedno dirja. Ogromno se poje tablet in drugih zdravil, toda stalni porast srčnih bolezni, kapi, raka, spolnih bolezni in številnih drugih obolenj spravlja mnoge v kremplje hadesa, Splošnega groba človeštva. Posebno v tem času konca hades (hebrejsko »šeol«) nikoli ne reče, da ima »dovolj«. (Preg. 30:15, 16) Jehovino ljudstvo je podvrženo boleznim in je prav tako prenašalo udarce smrtonosnega jezdeca na bledem konju. Toda Božje ljudstvo pozna vzrok svojih telesnih bolezni in jih je pripravljeno prenašati vedro, ker ve, da bo Jezusova žrtev kmalu odstranila vse epidemije — celo konjenika, samo smrt. Čeprav morda postanejo žrtve hadesa (groba), jim je v pravični novi ureditvi zagotovljeno vstajenje. (Jan. 5:28, 29)

14. Zakaj bi morali biti hvaležni za to vizijo in k čemu bi nas morala spodbuditi?

¹⁴ Ježa konjenika je danes jasno vidna. Totalna vojna, pomanjkanje hrane, epidemije in masovno umiranje so zlovešče izkušnje današnjega človeštva. Toda samo tisti, ki gledajo z očmi vere, zaznajo belega konja z največjim zmagovalcem, »Kraljem kraljev«, kronanim lokostrelcem. Kako hvaležni bi morali biti za to vizijo, ki krepi našo vero! Spodbuditi bi nas morala k aktivnemu oznanjevanju teh stvari. Tako smo lahko zvesti naši nalogi, dobljeni od Jehove po zgledu Jezusa, ki je imenovan »zvesti in resnični« — »zvesta in resnična Priča«. (Raz. 3:14; 19:11)

NE KRENITE S POTI

15. Zakaj bi morali bolj verovati Božji kakor človeški besedi?

¹⁵ Svet ne verjame, da je njegov konec blizu. Želi nas pregovoriti, da bi tudi mi tako mislili. Toda, komu veruješ — besedam tega sveta ali Božji besedi? Božja beseda nam jasno pokaže, da živimo v »zaključku tega sestava stvari«. Niti jedrsko orožje »boga trdnjav« — ki ga obožuje ‚severni kralj‘ — se ne bo mogel upreti splošnemu zmagovalcu, »Kralju kraljev«. (Dan. 11:38, 45)

16. Kako svetuje Pavel v Rimlj. 13:11, 12 in kako se lahko odzovemo?

¹⁶ Apostol Pavel lepo svetuje vsakomur, ki bi morda bil zaspan:

»Vedoč za čas, da je ura, da se že iz spanja zbudimo; kajti sedaj nam je zveličanje bliže, nego kadar smo sprejeli vero. Noč je skoraj minila, a dan se je približal. Odvrzimo torej dela tmine, a oblecimo se v orožje svetlosti.« (Rim. 13:11, 12)

Dobro nam je znano orožje svetlosti, ker je velika prednost za nas, da ga uporabljamo pri oznanjevanju »dobre vesti o Kraljestvu« za pričevanje po vsej Zemlji. (Mat. 24:14; Efež. 6:11—17)

17. Kako se lahko izognemo »del teme«?

¹⁷ Kakšna pa so »dela teme«? To so posvetna dela, stvari, ki jih z navdušenjem delajo materialistično razpoloženi ljudje, ne da bi pri tem mislili na Boga in njegovo pot luči. Zato bi se jih morali izogibati. »Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ne v nečistostih in razuzdanostih, ne v prepiru in zavisti.« (Rim. 13:13) To so posvetne stvari, ki bi se, če bi dovolili, vtihotapile v naše krščansko življenje in skupščino. Tega se moramo varovati. V bogatejših deželah na splošno ljudje pripisujejo veliko važnost prostemu času in materialnim stvarem. V mnogih krajih postaja delovni teden vedno krajši in ljubezen do uživanja vedno večja in izvaja se vedno večji pritisk na Božje ljudstvo, da bi postali podobni temu svetu. Bomo premagali to izzivanje s krščanskim duhom samopožrtvovalnosti?

18. Kako nas bo ščitilo osredotočenje na duhovne stvari?

¹⁸ Če smo aktivni v Božji službi, če smo pozorni in budni, tedaj ne bomo imeli časa, da bi se ulovili v zanko »požrešnosti in pijanstva« ali »nečistovanja in razuzdanosti«. Naša ljubezen do Jehove in njegove službe in postavljanje tega na prvo mesto, bo delovalo kot zaščita. (Mat. 6:33) Če imamo misli usmerjene na duhovne stvari in na razvijanje sadov duha, bomo ponižni in iskreni v odnosih z našimi družinami in krščanskimi brati. Izogibali se bomo »prepirov in zavisti«.

19., 20. a) Kakšen odličen zgled nam je zapustil Jezus? b) Kakšno korist bomo imeli, če sledimo nasvetu iz Rimljanom 13:14?

¹⁹ Apostol Pavel nadaljuje: »Ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.« (Rim. 13:14) Kakšen odličen zgled imamo v Gospodu Jezusu Kristusu! Med svojo službo na Zemlji je bil zelo buden glede prednosti izvrševanja Jehovine volje. Niti trenutek ni odstopil od izvrševanja svoje službe iz vse duše, ko je oznanjeval drugim ime svojega Očeta. Celo na dan, ko je moral umreti, je bil tako nesebičen in požrtvovalen, da je dajal potrebna navodila vsako minuto, ki mu je bila še na razpolago v teh zadnjih urah. (Janez, od 13. do 17. poglavja.) Ko je bil Jezus na mučilnem kolu že na koncu moči, ni hotel vzeti droge, ki bi mu olajšala smrtni boj. Želel je popolnoma ohraniti jasno svojo vest, kot takšen, ki jo varuje do konca. (Mat. 27:34)

²⁰ Vsi naj bi se prištevali k tistim, ki se ‚oblačijo v Gospoda Jezusa Kristusa‘ tako, da slede njegovim stopinjam. (1. Petr. 2:21; Mat. 16:24, 25) Tako, da vnaprej planiramo duhovne stvari, ne telesne, lahko ostanemo budni v Jehovini službi, kakor je bil Jezus. Zato bodimo budni, izpolnjujmo svoje življenje s službo za Kraljestvo vse do ure, ko bo prišel »Sin človekov« izvršit obsodbo. Naša nagrada bo velika!