Lepota Jehovine suverenosti
»Eno sem prosil Jehovo, to samo želim: da smem bivati v hiši Jehovini vse dni življenja svojega, da gledam lepoto Jehovino in jo preiskujem v svetišču njegovem.« (Ps. 27:4)
1. Na kaj pomislimo, kadar slišimo besedo »suverenost«?
KAJ pomeni zate izraz »suverenost«? Brez dvoma pomisliš na vrhovno oblast, točneje na vrhovno oblast vladarja — moč vladavine. Vladavina ali oblast je lahko kruta ali neusmiljena, ki se strogo drži pravic zakona brez usmiljenja; ali pa je lahko pristranska do enih, medtem ko druge zatira. Le nekaj človeških vladavin je postopalo s svojimi državljani z resnično ljubeznijo.
2. S kakšno pravico je Jehova suveren?
2 Biblija govori o Bogu kot o »Suverenu« in »Suverenem Gospodu«. (Dej. ap. 4:24; Rotherham; Revised Standard Version; The New English Bible; Novi svet prevod) S kakšno pravico ima on suverenost? Odgovor je v Razodetju 4:11: »Vreden si, Jehova in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.«
3. Kako je kralj David opisal Jehovino suverenost?
3 Kakšno suverenost izvaja Jehova? Je drugačna od drugih oblik vladavine? Kralj David, ki je vladal kraljestvu starega Izraela pod Jehovino suverenostjo, je rekel: »Tvoja, o Jehova, je velikost in moč in slava in dika in veličastvo; zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je Kraljestvo, o Jehova, in ti si povišan kot glava nad vsemi!« (1. Letop. 29:11)
PREVLADUJOČE LASTNOSTI JEHOVINE SUVERENOSTI
4. Kako nam Psalm 89:14 in 2. Mojzesova 34:6, 7 predstavljata Jehovino suverenost?
4 Zato ima Jehovina suverenost v sebi lepoto, popolnost in dostojanstvo. Psalmist piše: »Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu, milost in resnica hodita pred obličjem tvojim.« (Ps. 89:14) Ko je Mojzes prosil, da bi videl Božjo slavo, mu je bilo rečeno, da ne more videti Božjega obličja, ker noben človek ne more videti Boga in ostati živ. (2. Moj. 33:18, 20) Kljub temu je Bog prišel v oblaku na goro Sinaj in objavil Mojzesu: »Jehova, Jehova, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega, ki obiskuje očetov krivico nad sinovi in vnuki, nad tretjim in četrtim pokolenjem.« (2. Moj. 34:6, 7)
5. a) Na katere svoje lastnosti je Jehova najprej usmeril Mojzesovo pozornost na gori Sinaj? b) Zakaj je nekdo, ki naredi nekaj nepravilnega, kaznovan, čeprav je Jehova usmiljen, in kaj čuti Jehova kadar kaznuje?
5 Upoštevaj, da je Jehova Mojzesovo pozornost usmeril najprej na svoje lastnosti: sočutje, milost, počasnost za jezo, srčno dobroto, resnico in pripravljenost odpuščati. Na drugem mestu pravi: »Jaz (sem) Jehova, ki delam milost, sodbo in pravičnost na Zemlji, zakaj to mi je po volji.« (Jer. 9:24) Vendar če kdo greši proti Bogu, čeprav mu je njegov greh oproščen, se ne more izogniti posledicam verižne reakcije, ki jo je sprožil. Če na primer nekdo prešeštvuje, to vpliva tudi na njegove bližnje. Vsa njegova družina bo čutila posledice. In tisti, ki se odvrnejo od Boga ali ne priznavajo njegove suverenosti, bodo kaznovani. Ko so uporneži začeli graditi babilonski stolp, je Bog preprečil njihov načrt tako, da jim je zmešal govorico. Zatem so se razkropili po vsej Zemlji in vplivali na svoje potomce, da so postali malikovalci in delali zelo slabe stvari. (1. Moj. 11:1—9) Toda Jehovi ne ugaja, da kaznuje ali povzroča trpljenje tistim, ki delajo hudo. Takole pravi: »Zakaj meni ni po volji smrt njega, ki gine, govori Gospod Jehova. Zato se izpreobrnite in živite!« (Ezek. 18:32)
6. Naštej nekaj glavnih lastnosti Jehovine suverenosti in kako se lahko to primerja s človeškimi vladavinami?
6 Iz prej navedenih biblijskih stavkov je očitno, da so med glavnimi lastnostmi Božje suverenosti srčna dobrota, milostljivost, pravičnost in nepristranost pri izrekanju obsodb. Ko torej gledamo na Jehovino suverenost, smo prisiljeni, da jo vidimo drugačno od človeških vladavin. Mar ne bi bilo lepo, če bi lahko tudi na vladavino, pod katero živiš, gledal kot na nekaj, kar izžareva osnovno, čisto ljubezen in usmiljenje do vseh?
»DOBRA VEST«, POVEZANA Z BOŽJO SUVERENOSTJO
7. Kako je »dobra vest« neposredno povezana z Božjo suverenostjo in kaj zato pospešuje oznanjevanje »dobre vesti«?
7 Božja vest o Kraljestvu je neposredno povezana z Božjo suverenostjo. Apostol Pavel je pisal kristjanom v Rimu: »Hvala Bogu, da ste bili sužnji grehu, pa ste iz srca postali pokorni obliki nauka, ki ste vanj bili postavljeni.« Za dobrosrčne, ki slišijo in prisluhnejo, ni rečeno, da so »bili postavljeni v dobro vest«, temveč so se oni ‚predali obliki nauka‘, evangeliju ali dobri vesti o kraljestvu. Sedaj so voljni podložniki in zagovorniki Božje suverenosti. Ko oznanjajo »dobro vest«, se tisti, ki jo sprejmejo, tudi predajo temu nauku. Kaj to pospešuje na Zemlji? Pravičnost, srčno dobroto in usmiljenje. Sedaj so postali »služabniki pravičnosti« namesto prejšnje nečistosti in nezakonitosti. (Rim. 6:17—19)
ZAKAJ SE PODLOŽITI JEHOVINI SUVERENOSTI
8. Kaj nekoga navede, da se podloži Božji suverenosti?
8 Kakšen je motiv, ki človeka navede, da se podloži Božji suverenosti? To je ljubezen do Boga zaradi njegovih božanskih vrlin, kakor tudi ljubezni do vsega, kar je pravilno in dobro za vse stvarstvo. Tisti, ki razume, kaj pomeni Jehovina suverenost, jo bo imel rajši od vseh drugih suverenosti. Dejansko tisti, ki podpirajo Božjo vladavino, ljubijo njo bolj kakor popolno neodvisnost, če bi ta sploh bila mogoča. Zakaj? Ker vedo, da bodo srečnejši pod Božjo suverenostjo, kakor bi bili, če bi lahko delali vse, kar jim ugaja. Vedo, da so Božja modrost, ljubezen, znanje in moč daleč močnejše od njihovih lastnosti in brez primerjave. Človeštvo ne more samo sebe večno ohraniti pri življenju, niti ne more vzpostaviti miru in pravičnosti po vsej Zemlji. »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jer. 10:23)
9. Kako poziva Bog tiste, ki ne priznajo njegove suverenosti?
9 Jehovino razpoloženje do tistih, ki ne priznajo njegove suverenosti, je zelo prijazno. Njegov prerok je rekel: »Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se k Jehovi, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju. Kajti misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi Jehova. Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Iza. 55:7—9)
DOSTOJNO SLUŽITI POD BOŽJO SUVERENOSTJO
10. Kakšna je bistvena zahteva pravilnega služenja pod Božjo suverenostjo?
10 Da bi človek pravilno služil v korist Božje suverenosti ali pod njo, mora spoznati Boga Jehovo in njegovega Sina Jezusa, Kralja Božjega kraljestva. »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 17:3) Spoznati Boga pomeni vzpostaviti z njim tesen odnos, postati zaupen prijatelj z njim in njegovim Sinom, ki je rekel: »Nihče ne pozna Sina nego samo Oče, tudi Očeta ne pozna nihče nego le Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.« (Mat. 11:27) Tisti, ki pozna Boga, pozna njegove čudovite lastnosti in jih s pomočjo Božjega duha razvija, da bi vse bolj odražal Božjo podobo. (2. Kor. 3:18) Če posameznik ne razvija sadov duha, ni spoznal Boga. Apostol Janez je na primer rekel: »Kdor ne ljubi, ni spoznal Boga, ker Bog je ljubezen.« (1. Jan. 4:8)
11. Kako postopa oseba, ki prizna Božjo suverenost? Navedi primere.
11 Kako pa postopa tisti, ki prizna Božjo suverenost? Njegove glavne lastnosti so: ljubezen, usmiljenje, sočutje, prijaznost in to, da svojim bližnjim dela dobro. Če je nekdo starešina v skupščini ali nadzoruje katerokoli dejavnost svojih krščanskih bratov in sester ali drugih, ne bo gospodovalen ali zahteven. Apostol Pavel, ki mu je dal Bog večjo oblast kakor kateremukoli drugemu človeku na Zemlji, je rekel skupščini v Rimu: »Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem.« (Rim. 12:1) Ko je bil Pavel v Rimu, je našel moža po imenu Onezim, ki je veroval »dobri vesti«. Ko je izvedel, da je Onezim suženj, ki je pobegnil svojemu gospodarju Filemonu, kristjanu iz Kolos v Mali Aziji, je Pavel svetoval Onezimu, naj se vrne h gospodarju. Zatem je pisal Filemonu in ga prosil, naj oprosti Onezimu in ga sprejme kot brata. Upoštevaj Pavlovo prijazno prošnjo: »Zato, čeprav si dosti v Kristusu, upam ukazati ti, kar je spodobno, vendar te zaradi ljubezni rajši prosim, tak, kakršen sem, Pavel stari, sedaj pa tudi jetnik Jezusa Kristusa.« »Zaupajoč v pokorščino tvojo, ti pišem, vedoč, da boš še več storil, nego pravim.« (Flm. 8, 9, 21)
12. a) Zakaj je za nadzornike pravilno stališče izraziti bratom zaupanje, kakor je storil Pavel v primeru Filemona? b) Kako je Kristus pokazal svoje zaupanje v Pavla in Timoteja?
12 Vsekakor se Filemon ni počutil prisiljenega tako postopati, in je temu rad ugodil. Bil je pripravljen odgovoriti na Pavlovo prošnjo in se je tudi čutil dolžnega, ker mu je Pavel poklonil toliko zaupanje. Tako je tudi, kadar starešina ali nadzornik spodbuja druge in zaupa bratom, kadar jim dodeli neko delo, ker se bo na ta način veliko več doseglo, kakor če bi nadzornik narekoval ali če bi mislil, da dela nihče ne more tako dobro opraviti kakor on sam. Če pokaže nekemu bratu zaupanje, ga bo to navedlo k še večjemu prevzemanju iniciative in kar najbolj se bo potrudil. Takšen starešina pravilno predstavlja Božjo suverenost in sledi Kristusovemu zgledu. Tako je Kristus postopal s Pavlom. Pavel je hvaležno rekel: »Hvaležen sem njemu, ki mi je dal moč, Kristusu Jezusu, Gospodu našemu, da me je za zvestega imel in me postavil v službo.« (1. Tim. 1:12) Pavel je pokazal, da Bog, Kristus in tudi on sam zaupajo Timotejevi zvestobi in sposobnosti, da izvrši dodeljeno službo, ko je pisal: »O Timotej, hrani to, kar ti je poverjeno.« (1. Tim. 6:20)
13., 14. Kako bo kristjan pravilno prikazal Božjo suverenost človeku, s katerim preučuje? b) Katero važno dolžnost nadzornika spoznamo iz Pavlovih besed, namenjenih Timoteju in starešinam Efeza?
13 Dober kristjan bo pri študiju z drugimi pravilno prikazal Božjo suverenost tako, da bo poučil te ljudi o vsem, kar more, kakor je zapovedal Jezus: »Pridobivajte mi v učence vse narode. ... učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Starešina ne bo ljubosumno čuval svojega znanja zase in se ne bo bal, da bi ga lahko kdo drugi zasenčil, tako da bi več vedel ali razvil večje sposobnosti. Apostol je Timoteju zapovedal: »In kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, to izroči zvestim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge učiti.« (2. Tim. 2:2)
14 Nadzornik naj o vsem, kar ve, pouči druge okoli sebe, da bi tudi oni bili sposobni opravljati svoje delo. S tem jim ne bo le pomagal, temveč bodo postali sposobni opravljati obveznosti tudi, kadar je on odsoten. Tako nadzornik pokaže, da se zares zanima za blaginjo in napredek skupščine, in ne misli le nase. Kaj bi namreč bilo, če bi zbolel, se odselil ali umrl? Pavel je rekel nadzornikom v Efezu: »Kako nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah.« Te može je srečal med javnim oznanjevanjem. Ni jih samo poučeval, dokler se niso krstili, temveč jim je dal »temeljito pričevanje«, dokler niso pravilno razumeli Božji namen, njegovo suverenost, izraženo po Kristusu in njihov odnos do nje. Rekel jim je tudi: »Zakaj ničesar nisem zamolčal, da vam ne bi bil oznanil vse volje Božje.« (Dej. ap. 20:20, 21; 20:27)
JEHOVINA SUVERENOST POSPEŠUJE RADOST IN HVALO
15. Kakšno ozračje mora vladati tam, kjer pravilno priznavajo Božjo suverenost?
15 Če ohrani vsak kristjan v mislih dobre lastnosti Božje suverenosti, bo pospeševal radost. Za Jehovo je rečeno: »Slava in lepota sta pred njim, moč in radost v mestu njegovem.« (1. Letop. 16:27) Kjer ni radosti, ki je sad svetega duha, tam vlada malodušje, apatičnost in celo zbeganost. Apostol je vprašal kristjane iz Galacije, ki so postali duhovno slabi: »Kje je torej vaše tedanje blaženstvo (sreča, ko so pričeli verovati dobri vesti)?« (Gal. 4:15) Božja suverenost pospešuje radostno ozračje med vsemi, ki ljubijo Boga in mu služijo iz vsega srca. Psalmist je pel: »Blagor ljudstvu, ki pozna trobente radostni glas! Ti hodijo v svetlobi obličja tvojega, o Jehova! V imenu tvojem se radujejo ves dan in po pravičnosti tvoji se povišujejo. Zakaj dika njih moči si ti.« (Ps. 89:15—17)
16. Kaj bo na Zemlji povzročila Jehovina suverenost?
16 Zvezdnato nebo, ki »oznanja slavo Boga«, in Zemlja dokazujeta, da je Božje stvarstvo veličastno in čudovito. (Ps. 19:1) Mir, red in ljubkost vladajo med razkošjem nebeških teles in lepota Zemlje se ne more z ničimer primerjati tam, kjer jo ljudje še niso poškodovali. Zamisli si, kako čudovita bo Zemlja, ko bodo vsi ljudje živeli v soglasju z Božjo suverenostjo! Ne samo fizična lepota neba in Zemlje, temveč predvsem važne in čudovite lastnosti Najvišjega bodo navedle vse živeče, da pojejo pesem o lepoti Božje suverenosti, ko bo ‚Zemlja polna spoznanja Jehovinega, kakor je morje polno vode‘. (Iza. 11:9; Ps. 150)
17. Kako naj bi na nas vplivala »dobra vest«?
17 Sedaj, ko umira sedanji »hudobni stari sestav stvari«, pričakujemo najbolj radosten čas, veseli sodelujemo v oznanjevanju ‚slavne dobre vesti o srečnem Bogu‘ vsem tistim, ki jo hočejo slišati. Samo Jehova je tisti, ki zasluži hvalo kot suvereni Gospod, ki je ‚ustvaril nebo in Zemljo in morje in vse, kar je v njih‘. (Dej. ap. 4:24; Gal. 1:4; 1. Tim. 1:11)