Pridiga na gori – »Bodi tvoja miloščina na skrivnem«
ZATEM ko je Jezus opozoril, kakšno je pravilno postopanje z bližnjimi, je svetoval glede oboževanja, ki pri Bogu zares velja. Ta del pridige na gori je začel, rekoč: »Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli.« (Mat. 6:1a)
V tem primeru pomeni »pravičnost« obnašanje, ki odgovarja Božjim merilom o tem, kaj je pravilno. (Primerjaj Matevž 5:6, 20.) Bog želi, da ljudje izkazujejo pravičnost v vseh življenjskih področjih. To bi moralo vključevati človekova dela tudi kadar je sam, njegov odnos z Bogom in drugimi ljudmi.
Jezus s tem ni hotel reči, da se pobožnih del nikoli ne dela pred drugimi, ker bi to bilo tedaj v nasprotju z njegovim prejšnjim nasvetom poslušalcem, naj ‚sveti njihova luč pred ljudmi‘. (Mat. 5:14—16) Toda nikoli ne bi smeli nečesa delati zato, da bi jih »drugi videli«. Posameznik ne bi smel obračati pozornosti nase, kakor da bi bil na gledališkem odru.
Jezus je vsem, ki bi morda bili nagnjeni k temu, da javno kažejo svoje sposobnosti, rekel: »Sicer nimate plačila pri Očetu svojem, ki je v nebesih.« (Mat. 6:1b) To ‚plačilo iz nebes‘, ki vključuje prisrčen odnos z Bogom in večne blagoslove njegove kraljevske vladavine, ni za posameznike, ki obožujejo Boga samo zato, da bi pritegnili pozornost nase.
V prvem stoletju so Hebrejci imeli tri osnovne stvari oboževanja: dajanje miloščine, molitev in post. Glede prve od teh je rekel Jezus: »Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljudje.« (Mat. 6:2a)
Izraz »miloščina« pomeni darove usmiljenja, ki so v podporo siromašnim. V Hebrejskih spisih se pogosto poudarja, kako važno je pomagati ljudem v stiski. (Preg. 14:21; 28:27; Iza. 58:6, 7) Pozneje je imela vsaka hebrejska skupnost fond za siromašne, ki so ga zbirali in razdeljevali v sinagogah vsak teden. Od vsakega prebivalca se je pričakovalo, da kaj daruje, primerno svojemu finančnemu stanju. Mnogi so šli preko te dolžnosti in so še dodatno dajali podporo tistim, ki so bili v stiski. Zanimivo je upoštevati, da so tudi Jezus in njegovi apostoli imeli skupen fond za siromašne. (Jan. 12:5—8; 13:29)
Glede dajanja miloščin pa je Jezus opomnil svoje učence: »Ne trobi pred seboj.« Z drugimi besedami, ‚ne objavljaj, kadar daješ miloščino.‘ Tako so delali farizeji, ki jih je Jezus imenoval »hinavce«, torej osebe, ki so se delali nekaj, kar niso bili. V zvezi z objavljanjem darov usmiljenja po »shodnicah in po ulicah« beremo v »Teološkem slovarju Nove zaveze« (Theological Dictionary of the New Testament):
»Zapisi rabinov bogato pričajo o teatralni naravi farizejske pravičnosti. ... Čeprav so se sredstva za skupno podpiranje siromašnih zbirala z davki in miloščinami, so temeljila tudi na brezplačnih darovih. Ti so bili objavljeni skupščini v sinagogah in na javnih ulicah.« (Zv. III, str. 974) »V sinagogah, posebno ob postu, ko se je oboževanje izvajalo na javnih mestih v mestu, ... so pogosto posamezniki javno dajali posebne zneske v blagajno za siromašne. ... Tudi nam je rečeno, da so bili darovalci velikih vsot posebej počaščeni, tako da jim je bilo dovoljeno sedeti zraven rabinov pri oboževanju.« (Zv. VII, str. 86.)
Upoštevajoč takšne licemerje, je Jezus rekel: »Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje.« (Mat. 6:2b) Spisi iz prvega stoletja n. št. razodevajo, da se je grška beseda za »prejeli ... v popolnosti« (apekho), pogosto pojavljala v potrdilih in je pokazovala na popolno posest nekega izdelka ali denarne vsote. V Biblijskih razpravah G. Adolf Deissmann ugotavlja, da imajo Jezusove besede v tem pogledu bolj ali manj zbadljiv pomen, da oni lahko podpišejo potrdilo, da so bili nagrajeni: njihovi pravici do nagrade je zadoščeno, in to točno tako, kakor da bi dali potrdilo za to.« Ploskanje ljudi in morda sprednji sedeži v sinagogi ob pomembnih rabinih, je bila vsa nagrada, ki so jo takšni licemerji dobili. Bog jim ne bo ničesar dal. (Primerjaj Matevž 23:6)
»Ti pa,« je rekel Jezus poslušalcem, »kadar daješ miloščino, naj ne ve levica tvoja, kaj dela desnica tvoja.« (Mat. 6:3) Leva in desna roka sta najbližja telesna uda, ker se nahajata na obeh straneh trupa in običajno sodelujeta. Tu in tam lahko ena roka deluje neodvisno od druge. ‚Da levica ne ve, kaj dela desnica‘, bi torej pomenilo, da oseba ne objavlja svojih dobrih del niti najbližjim ljudem, kakor je desnica blizu levice.
Po Jezusovih besedah se je treba izogibati hvalisavega objavljanja dane miloščine. Zakaj? »Da bo miloščina tvoja na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.« (Mat. 6:4) Ker živi Stvarnik v nebesih in je za človeške oči neviden, ostaja on »na skrivnem«, kar zadeva ljudi. (Jan. 1:18; 1. Jan. 4:20) K »povračilu« ali plačilu od Boga, ki »vidi na skrivnem«, spada tudi to, da privede ponižne oboževalce v pristen odnos z njim, da jim oprosti njihove grehe in daje večno življenje pod popolnimi pogoji. (Preg. 3:32; Efež. 1:7; Razod. 21:1—5) Koliko bolj zaželeno je to, kakor pa občudovanje in hvala ljudi!