Prinašaj iz vse duše sveto službo
»Vse, kar storite, delajte iz duše kakor Jehovi in ne ljudem, vedoč, da od Jehove prejmete povračilo dediščine« — Kološanom 3:23, 24.
1., 2. a) Zakaj je po 5. Mojzesovi 30:20 tako važno služiti Bogu? b) Kakšno prednost nebeške službe bodo nekateri uživali?
PRINAŠATI sveto službo Stvarniku vsega človeštva je največja prednost, ki jo lahko nekdo ima. Ne samo, da služba že sedaj človeka osreči, odpira mu tudi čudovito bodočnost.
2 V opisu bodočega dogajanja v nebesih, se govori o »prestolu Božjem in Jagnjetovem« in o tem, da bodo 144 000 odkupljeni izmed ljudi prinašali sveto službo, medtem ko bodo vladali kot nebeški kralji. To so tisti, o katerih je rečeno: »Gledali bodo obličje njegovo, in ime njegovo bo na njih čelih. ... In kraljevali bodo na vekov veke« (Razod. 14:1—4; 22:3—5).
3. Kakšno upanje ima večina vernih ljudi?
3 Kako pa je z drugimi ljudmi, s tistimi, ki nimajo »nebeškega poklica«, toda Jehovi Bogu prav tako prinašajo sveto službo? So tudi oni omenjeni v tej preroški sliki? Da, ker je angel pokazal Janezu »reko vode življenja, ... izhajajočo iz prestola Božjega in Jagnjetovega ... na to in ono stran reke je drevo življenja, ki rodi sadov dvanajst, vsak mesec dajoč sad svoj, in listje drevesno je v ozdravljenje narodov.« Zato ljudje, ki sedaj verujejo, ljudje »iz vseh narodov«, ki bodo preživeli »veliko stisko«, upajo, da bodo imeli korist od reke vode življenja in sadov drevesa življenja, ki jim bodo prinesli ozdravljenje in večno srečo (Razod. 22:1, 2).
4. Kaj zahteva Bog od tistih, ki bodo preživeli Harmagedon ?
4 Želiš vedeti, kdo so ti, ki bodo preživeli Harmagedon in kako bi lahko bil med njimi? Takole beremo: »In izpregovori eden izmed starešin, rekoč mi: ‚Kdo so ti, oblečeni z belimi oblačili, in odkod so prišli?‘ In mu rečem: ‚Gospod moj, ti veš.‘ In mi reče: ‚To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi. Zato so pred prestolom Božjim in mu služijo noč in dan v svetišču njegovem, in sedeči na prestolu razpne svoj šator nad njimi. ... kajti Jagnje, ... jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda življenja‘« (Razod. 7:13—17). Vidiš tam tudi sebe? Želiš biti med tistimi, ki preživijo »veliko stisko«? Lahko si.
5. Kaj je mislil Jezus, ko je govoril, naj ljubimo Jehovo »iz vse duše«?
5 Če želiš biti z »veliko množico«, ki bo stala po Harmagedonu pred Božjim prestolom in mu prinašala noč in dan sveto službo, je sedaj čas, da Jehovi dokažeš, da mu ne boš služil s polovičnim srcem, malomarno ali samo priložnostno, temveč neprestano, kakor je ponazorjeno z omenjenimi oboževalci Jehove, ki delujejo noč in dan. To pomeni služiti Bogu iz vse duše. V hebrejščini in grščini označuje beseda »duša« osebo samo — tebe in mene. Zato kadar govorimo o služenju iz vse duše, v resnici pomeni popolno služiti na vsak možen način. Ko je govoril Jezus, da ljubimo Jehovo iz »vse duše«, je s tem mislil, naj ga ljubimo z vsem našim življenjem, z razumom, s srcem, z vso našo močjo (Luk. 10:27). Bogu moramo služiti z vsakim delom svoje duše (ali z življenjem kot osebe). Vse življenje bi moralo biti prepleteno z našo sveto službo.
6. Kako se iz Kološanom 3:23, 24 vidi, da obsega sveta služba več kot le govoriti o dobri vesti?
6 Sveta služba zajema več kot le drugim govoriti o Božji besedi. Res je, da je dal Jezus svojim naslednikom v tem delu dober zgled, toda sveta služba vključuje tudi, da delamo drugim dobro, z njimi delimo stvari — da, celo kako se obnašamo v vsakdanjem življenju. Naše vedenje na delovnem mestu lahko na primer odseva naše oboževanje Boga. V listu Kološanom 3:23, 24 je rečeno: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Jehovi in ne ljudem, vedoč, da od Jehove prejmete povračilo dediščine; Gospodu Kristusu hlapčujete.« To vključuje vse naše življenje — naše obnašanje pri dajanju pričevanja, doma in na delu — pokaže, koliko se pustimo voditi Jehovi.
7., 8. Kaj bi morali med drugim delati iz vse duše in zakaj?
7 Tako morata na primer oba, mož in žena, izvrševati določene odgovornosti in naloge v družini, ki jima jih je naložil Bog. Ljudje, ki priznavajo Jehovine smernice, vedo, da je upoštevanje teh nebeških navodil del njihove svete službe z vidika Boga. V listu Kološanom 3:18—22 nam je rečeno: »Žene, bodite pokorne svojim možem, kakor se spodobi, v Gospodu. Možje, ljubite žene svoje in ne bodite osorni proti njim. Otroci, bodite poslušni roditeljem v vsem, kajti to je ugodljivo Gospodu. Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malodušni. Hlapci (danes nameščenci), bodite poslušni v vsem gospodarjem po mesu, ne služite le na oko, kakor ljudem ugajajoč, temveč v preprostosti srca, boječ se Gospoda.«
8 Zato sveta služba žene vključuje ljubečo skrb za družino, ker ji je Jehova dal to nalogo. Izpolnjuje naj jo iz vse duše, kakor to zasluži od Boga sprejeta naloga (Preg. 31:15, 27). Ravno tako je z možem, ker mora pravilno izpolnjevati svojo nalogo, da skrbi za preživljanje družine in jo ljubeče vodi. Poslušnost žen njihovim možem, ljubezen mož do njihovih soprog in poslušnost otrok do staršev — vse bi moralo biti iz vse duše, da bi ugajali Bogu. Vprašajmo se: »Ali pokažem s svojim postopanjem, da gledam na prostor, ki mi je dan v Jehovini ureditvi, kot na nekaj svetega ali kot na nekaj vsakdanjega, posvetnega?«
9. a) Kako pokazuje Biblija na drugo službo pravega kristjana? b) Kaj bi se morali vprašati?
9 Poleg družinskih obveznosti je nadaljnji važni del naše svete službe, da kakor Jezus in apostoli pričamo za resnico (Mat. 24:14; Jan. 18:37; Hebr. 13:15; Razod. 1:5; 12:17). Seveda je čas, ki ga lahko posameznik posveti tej javni službi odvisen od njegove starosti, zdravja, družinskih obveznosti in še drugih faktorjev. Toda vprašanje je, kaj želimo mi? Ali služimo Jehovi iz vse duše, to se pravi, ali koristimo priložnosti in moč, ki jih imamo, da bi pričali za resnico?
10. Razloži Matevž 13:23.
10 V Matevžu 13:23 beremo, kaj je rekel Jezus o semenu, ki je bilo v njegovi priliki posejano na odlična tla. Pokazal je, da so to ljudje, ki besedo ne samo slišijo, temveč tudi doumejo njen smisel in zares rodijo sadove, nekateri stotero, drugi šestdesetero in eni tridesetero. Če delamo to, kar lahko — bodisi malo ali veliko, iz vse duše, tedaj odgovarjamo Jezusovi prispodobi, ker spadajo vse tri opisane skupine k »dobrim tlom«, vsaka prinaša sad odgovarjajoče svojim razmeram.
11. Kakšno stališče je imel Pavel do službe Bogu in kako je to dokazal?
11 Nekateri imajo, kakor polnočasni oznanjevalec Pavel, prednost posvetiti vse svoje življenje Jehovini službi. To ne pomeni, da se bolj kot drugi trudijo služiti iz vse duše, temveč da podobno Pavlu, ne le da želijo narediti v službi za Kraljestvo čim več, temveč da imajo tudi duhovno in telesno moč, in lahko uredijo svoje razmere tako, da sprejmejo to priložnost. Pavel je na dejstvo, da je lahko imel tolikšen delež pri oznanjevanju Kraljestva, gledal kot na nezasluženo Božjo dobroto. Rekel je: »Po milosti Božji sem, kar sem, in njegova milost, ki mi jo je podelil, ni bila brezuspešna, marveč deloval sem bolj od njih vseh, toda ne jaz, ampak milost Božja, ki je z menoj ... tako oznanjujemo in tako ste sprejeli vero« (1. Kor. 15:10, 11). Misliš tudi ti tako o svoji službi Bogu?
12. Kakšne koristi je predanost Bogu?
12 Peter je izrazil podobne misli. Rekel je: »Kakor nam je Božja moč njegova podarila vse, kar služi v življenje in pobožnost (predanost Bogu, NS) ... ki nas je poklical po lastni slavi in kreposti, po čemer nam je podaril dragocene in največje obljube, da postanete po njih deležniki Božje narave, ko ste ubežali pogubi, ki jo na svetu povzroča poželenje« (2. Petr. 1:3, 4). Peter se je tukaj sicer obrnil k ljudem, ki imajo kot »deležniki Božje narave« nebeško upanje, toda njegove besede se v določeni meri nanašajo na vse Bogu predane ljudi. Če se iz vse duše trudimo uporabljati točno spoznanje Božje besede, se lahko izognemo pokvarjenosti in težav, ki jih prinaša nebrzdano življenje. Imamo tudi čudovito upanje, da bomo smeli uživati večne blagoslove reke vode življenja in drevesa življenja.
USPEŠNA SLUŽBA
13. a) Za kaj bi moral biti zainteresiran vsak Jehovin služabnik? b) Kaj pomaga, da je naša služba uspešna?
13 Vsi, ki dokazujejo Bogu predanost tako, da se trudijo govoriti z drugimi o resnici Božje besede, želijo doseči Jehovino milost in imeti uspeh pri svojem delu. To potrjujejo besede apostola Petra v 2. Petrovem 1:5—8, da se je potrebno truditi iz vse duše, »z vso gorečnostjo«. Nato Peter omenja številne druge lastnosti, bistveno potrebne, če želimo preprečiti, da ne bi postali ‚nedelavni in nerodovitni glede točnega spoznanja našega Gospoda Jezusa Kristusa‘. Če ima kdo duhovne probleme z ozirom na svoj odnos z Bogom, tedaj lahko pregleda ta seznam in poišče, kje je vzrok, da je duhovno bolan ali nedelaven. Če pa pokazujemo omenjene lastnosti, tedaj bomo v službi Jehovi delavni in uspešni.
14., 15. a) Katere tri lastnosti najprej omenja Peter in zakaj je pomembna prva?
14 Peter med ostalimi lastnostmi omenja resno prizadevanje, vero in krepost. Jasno je, da zahteva vsako delo trud. Trud je potreben za preučevanje, za dosego razumevanja in za razvijanje vere kakor tudi za to, da naučeno uporabljamo ali o tem govorimo z drugimi. Vemo tudi, da bomo želi, če sejemo, zato je na prvem mestu trud, če želimo uspeh (Gal. 6:7).
15 Kako pa je z vero? Drugim ljudem ne moremo vlivati vere, če je sami nimamo. Lahko smo veseli, da je vera sad duha in lahko torej s skrbno nego raste (Rimlj. 10:17). In zakaj je vera tako pomembna? Ker ‚brez vere ni mogoče biti Bogu po volji‘ (Hebr. 11:6).
16. a) Kaj je krepost? b) Kako vpliva na našo krščansko službo?
16 Razen truda in vere omenja Peter tudi krepost. Ta je pomembna v našem oznanjevanju drugim, ker bi ves naš trud in vse naše govorjenje z drugimi bilo zaman, če ga Jehova ne bi blagoslovil in ne bi dal rast semenu resnice. Nič ne bi koristilo, če bi se trudili prinašati daritev hvale, če ne bi živeli odgovarjajoče resnici. Krepost je moralna neoporečnost. To je lastnost, ki jo moramo imeti, če bi radi pripadali tistim, ki so oblečeni v bela oblačila (Razod. 7:9). Lahko smo prepričani, da tisti, ki je zelo zaposlen, toda izkoristi vsako priliko, da govori o Bibliji, in živi z njo v soglasju, veliko več prispeva k pospeševanju resnice kakor nekdo, ki lahko porabi za službo oznanjevanja veliko časa, toda ne živi po Božji besedi. Čas in trud, uporabljena za oznanjevanje, nista edina faktorja, odločilna za žetev, temveč je Jehova tisti, ki daje rast, in On nas pozna; On ve, kaj delamo in kakšni smo.
17. Kako nam lahko pomaga točno spoznanje Biblije?
17 Peter nadaljuje: »Kažite ... v kreposti spoznanje, v spoznanju pa zmernost (samoobvladanje, NS), v zmernosti (samoobvladanju, NS) pa stanovitnost. Tu lahko vidimo, kako nam dobro in točno spoznanje Biblije pomaga uspešno prepričati druge o važnosti te knjige. Pomaga nam, da smo vedno pripravljeni ne samo zagovarjati dobro vest, temveč jo uspešno zagovarjati. Ne samo to, pomaga nam tudi razumeti, kaj zahteva Jehova od nas, če želimo dobiti njegovo milost. Če imamo to spoznanje, se zavedamo dejstva, da je važno, da vse, kar delamo, delamo po njegovi volji iz vsega srca in razuma.
18. a) Na katerih področjih lahko pokažemo samoobvladanje? b) Kaj je pisal Pavel Galatom, kar pokaže, da je imel kot neporočen samoobvladanje za pomembno?
18 To nas vodi k samoobvladanju. Kako bi lahko bili Jehovi predani iz vse duše, če ne bi upoštevali njegove besede in ne bi kontrolirali svojega telesa ter njegovih strasti ali kar delamo s svojimi rokami, kam nas vodijo naše noge in kaj govorijo usta? Ali bi lahko duhovno napredovali, če ne bi imeli dovolj samoobvladanja, da izklopimo televizor, ko je čas preučevanja? Za kaj porabimo največ časa — za gledanje televizije ali za kakšno drago rekreacijo ali za duhovne stvari? Razmislimo o tem. Kako želimo porabiti čas? Ali cenimo čas, ki smo ga dobili od Jehove, da bi ga lahko uporabili v zvezi z našo »sveto službo«, in sicer ne le enkrat ali dvakrat tedensko, temveč »noč in dan«? Predanost Jehovi iz vse duše zahteva samoobvladanje. To pomeni, da naše moči in mišljenje vodi Jehova, ne pa mi sami ali da bi se posvečali predvsem sami sebi (Gal. 5:16, 17, 22—24).
19. Zakaj kristjani potrebujejo vztrajnost in predanost Bogu?
19 Toda spoznanje in samoobvladanje malo koristita brez vztrajanja in predanosti Bogu. Trdno se moramo držati resnice. Zato piše v Lukežu 21:19: »S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje!« Da, naše upanje na večno življenje je odvisno od našega vztrajanja. Nekateri morajo prenašati slabo ravnanje kot na primer Jehovine priče v Malaviji. Drugi se morajo boriti z ravnodušnostjo, ki jo srečujejo v svojem trudu, da širijo dobro vest. Spet drugi se morajo upirati pritisku in zasmehovanju svojih prijateljev in sorodnikov, nekateri celo silnemu nasprotovanju. Toda tako je, kakor je Pavel pisal Timoteju: »Predanost Bogu (NS) pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega« (1. Tim. 4:8). Da bi ostali zvesti in da v naši službi Bogu ne bi postali nedelavni ali neuspešni, potrebujemo oboje, vztrajnost in predanost Bogu.
20. Zakaj bratska naklonjenost in ljubezen pomagata, da v naši službi nismo neuspešni?
20 Končno moramo po besedah apostola Petra naši predanosti Bogu dodati bratsko naklonjenost, tej pa ljubezen (2. Petr. 1:7). To se ne nanaša samo na naše družinske člane, temveč na vse ljudi (Gal. 6:10). Ljudje, ki pokazujejo pristno zanimanje za druge in agape ljubezen ali ljubezen na osnovi temeljnih načel, lahko večkrat vidijo ugodno reakcijo na njihov trud, da z drugimi govorijo o resnici. Kakor nam Jehova izkazuje ljubezen, tako moramo tudi mi vsem ljudem pokazovati ljubezen in bratsko naklonjenost. Zanimati se moramo zanje kot posameznike in jim želeti iskreno duhovno pomagati. Če vse to delamo, ne bomo »nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa« (2. Petr. 1:8).
SLUŽBA, KI PRINAŠA BLAGOSLOVE
21., 22. a) Kateri nasvet apostola Petra velja vsakomur, ki služi Bogu v duhu in resnici? b) Kako lahko uporabimo Jezusove besede iz Lukeža 13:24, 25?
21 Peter nadaljuje s spodbudnimi besedami: »Zato se, bratje, tem bolj trudite, da utrdite poklic svoj in izvoljenje; kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar. Tako namreč vam bo dan zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa« (2. Petr. 1:10, 11). Spodbuda Petra naj se »tem bolj trudimo«, je namenjena vsakomur, ki želi uživati blagoslove Kraljestva, vseeno, če pripada maziljenemu preostanku Kristusovih sodedičev ali k »veliki množici«.
22 Sedaj ni čas, da zmanjšamo našo sveto službo. Nasprotno, Peter nas roti: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti (predanosti Bogu, NS), ki čakate in imate trdno v mislih (NS) prihod dneva Božjega« (2. Petr. 3:11, 12). Jezus ni za pridobivanje učencev pooblastil angelov; ne pričakuje, da bi se utelesili in opravljali delo ločevanja »ovc« od »kozlov«. Ne, to nalogo je dal tistim, ki so se v svoji službi in popolni predanosti izkazali kot njegovi pravi nasledniki (Razod. 12:17). Če želimo ugajati našemu nebeškemu Kralju, ne smemo prinašati »hrome« ali polovične žrtve hvale s priložnostnim in nerednim služenjem, temveč moramo redno sodelovati v delu za Kraljestvo (Mal. 1:6—8; Luk. 13:24, 25).
23. Kakšno čudovito upanje imajo tisti, ki prinašajo sedaj Bogu sveto službo iz vse duše?
23 Če je naše življenje izpolnjeno s sveto službo iz vse duše, lahko upamo, da bomo med mnogimi, ki bodo preživeli Harmagedon in Bogu še naprej radostno služili pred njegovim prestolom dan in noč, zatem ko bo minila velika stiska. V Razodetju 7:17 beremo: »Jagnje, ki je sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k studencem voda življenja.« Kakšno čudovito upanje imamo, če Jehovi še naprej iz vse duše prinašamo sveto službo!