H komu se lahko z zaupanjem obrneš?
ALI je tudi tebe zajela »kriza zaupanja«? Po vsej Zemlji vlada takšna kriza — pomanjkanje zaupanja do vodilnih oseb.
Pred kratkim je pisalo v časopisu, ki ga izdajajo Jezuiti: »Izgleda, da je kriza zaupanja, ki obstaja do vladavin ... razpoloženje, ki je tako razširjeno, kakor je razširjena politična ureditev.« Kancler Atlanta University Centra je rekel: »Ljudje tičijo v krizi zaupanja.«
Morda si ugotovil, da so mnogi ljudje izgubili zaupanje do državnikov in vodilnih oseb zaradi zelo razširjenega podkupovanja. Mnogi pa nimajo nobenega zaupanja več tudi do cerkvenih voditeljev.
Ko je novinar vprašal nekega petletnega dečka v Illinoisu (ZDA), kaj misli o Bogu, je odgovoril: »Bog ves teden stanuje v mali hiški. V nedeljo pride v čudni obleki iz nje in govori o denarju.« Deček je mislil seveda na duhovnika. Kako je po tvojem mnenju prišel do takšnega vtisa? Nekateri ljudje imajo morda o svojem duhovniku dobro mnenje, toda kakšen je splošni vtis? Ali misliš, da bo ta deček v naslednjih dvajsetih letih razvil večje zaupanje do duhovnikov? Odkrito rečeno, je to, kar vidi večina ljudi pri mnogih duhovnikih, kar sliši ali o njih bere, prav tako vodilo do »krize zaupanja« do duhovništva.
Toda v takšnem stanju ni treba, da se prepustiš usodi, če imaš v duhovnem ali moralnem pogledu probleme ali če potrebuješ zdrav nasvet, ki temelji na Božji besedi. So ljudje, h katerim se lahko z vsem zaupanjem obrneš, da dobiš ljubeč, uravnovešen nasvet.
V KRŠČANSKI SKUPŠČINI
Prerok Jeremija je rekel v času, ko je bil njegov narod zelo pokvarjen: »Vsak se varuj svojega prijatelja in nobenemu bratu ne upajte, zakaj ... vsak prijatelj hodi z natolcevanjem.« — Jer. 9:4, 5.
Pri Jehovinih pričah pa je danes ravno nasprotno. V knjigi Religions Movements in Contemporary America (1974) piše L. R. Cooper: »Kot skupščina sestavljajo priče pristno skupnost, v kateri drug drugemu zaupajo in drug drugega sprejemajo.« Takšno medsebojno zaupanje najdemo v njihovih skupščinah po vsej Zemlji.
Vendar ne vlada tu duh zaupanja čisto na splošno. V vsaki skupščini je starešinstvo, so duhovno starejši možje, ki imajo zaupanje »črede« in skrbijo za vse člane skupščine ter jim stojijo ob strani. V kolikor si že povezan z Jehovinimi pričami, gotovo poznaš zrele kristjane, ki pripadajo starešinstvu tvojega kraja. Ali pa veš, zakaj se lahko ti nanje z zaupanjem obrneš? Na kakšen način lahko pomagajo tebi in tvojim domačim?
Poglej, kako je Izaija preroško opisal tako predane starešine: »In mož bo kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« (Iza. 32:2) Če zato gledaš na te zrele krščanske starešine kot na može, ki zaslužijo tvoje zaupanje, si lahko potolažen in se čutiš varnega. Izaija pravi dalje: »Ljudstvo moje bo prebivalo v domovju miru in v varnih prebivališčih in v krajih za pokoj mirnih.« — Iza. 32:18.
Tvoje zaupanje do teh mož naj bo okrepljeno z dejstvom, da izpolnjujejo biblijske zahteve, na osnovi česar so bili po »svetem duhu« »imenovani« za starešine. Čeprav so njihova starost, njihova osebnost in mera njihovih izkušenj lahko različne, se mora pri vsakem ugotoviti, da je »trezen, zmeren, spodoben, gostoljuben, dober učitelj; ne pijanec, ne pretepač, ampak krotak, ne prepirljiv, ne denarja lakomen ... ne novinec.« — 1. Tim. 3:2—7; Tit. 1:5—9; Dej. 20:28.
Ker starešine niso »novinci«, boš imel opravka z možmi, ki so napredovali do duhovne zrelosti in si (kot kristjani nabrali pomembno mero izkušenj. Toda oni ne stojijo »nad« teboj. Mar ne čutiš, da te privlačijo, če misliš na to, da nimajo visoko zvenečih religioznih nazivov in se niti ne imenujejo »voditelji«? (Mat. 23:8—12) Kljub temu pravi Biblija, da »imajo vodstvo med vami«. Kako? Ker so »čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali«. Pri njih gre za kristjane, ki se »trudijo v besedi in poučevanju«. (Heb. 13:17; 1. Tim. 5:17) Tako lahko vidiš, da je čisto naravno, če imaš zaupanje vanje.
Res je, da niso popolni; vsakdo med njimi je podvržen določenim mejam in se mora poboljšati na določenih področjih. Ali pa ni bilo tudi pri apostolih tako? Ali niso preveč kritični ljudje tudi zanje imeli pripombe? (2. Kor. 10:10) Uravnovešeni kristjani, ki so živeli v prvem stoletju, pa so imeli v apostole pristno zaupanje. Spoznali so, da so apostoli, čeprav so bili nepopolni ljudje, pokazovali očitne duhovne sposobnosti in da so bili imenovani po svetem duhu. (Gal. 4:13, 14) Ali naj ne bi starešinam danes prav tako zaupal?
Zanimivo je, da pokaže Biblija, da niso uživali zaupanja bratov samo apostoli, ampak tudi drugi starešine. Ko je Pavel na primer pisal Korinčanom, da bo Tit z darili za potrebne poslan h kristjanom v Jeruzalem, je dodal: »Poslali pa smo z njimi vred brata, čigar hvala zaradi službe v evangeliju je po vseh skupščinah.« (2. Kor. 8:18, NS) Kdo je bil ta drugi brat? Komentator Biblije Albert Barnes pojasnjuje: »Ne moremo z gotovostjo reči, kdo je to bil. ... Kdorkoli pa je tudi bil, bil je dober znanec, ki mu je cerkev v Korintu lahko popolnoma zaupala.«
S kakšnim namenom pa bi se obrnili k starešini? In do kakšne mere lahko nekomu pomaga?
POKAŽI ZAUPANJE
Gotovo razumeš, da starešina ne more odločati namesto tebe. V večini slučajev mora posamezni kristjan sam odločati. Pavel je pisal: »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Gal. 6:5) Ker razen tega priznavaš, da se starešine »trudijo v besedi in poučevanju«, naj se ne bi za vsako malenkost obračal nanje. Toda radi pomagajo, če kristjan potrebuje nasvet, da bi lahko neko zadevo pregledal v luči Božje besede.
Mogoče stojiš pred važno odločitvijo ali nekim problemom, ki ga poizkušaš rešiti. Na kakšen način ti lahko pomaga starešina, h kateremu se obračaš poln zaupanja? Nanj se obračaš zato, ker mu zaupaš zaradi njegovih duhovnih sposobnosti. Ker je to nekdo, ki se trdno drži »besede vere in dobrega nauka«, kar zadeva umetnost poučevanja, ti bo poizkušal posredovati Božji nasvet iz Biblije. Če boš razumel ta nasvet in ga uporabil, bo vodilo k temu, da boš modro postopal. — Ps. 19:7—11; 1. Tim. 4:6.
Odvisno od tega, za kaj gre, bi lahko pritegnil k stvari še enega starešino. Da ne bi moglo priti do dvoma, če je bila zadeva pravilno obravnavana, je Pavel poslal še enega brata, ki so mu Korinčani zaupali. (2. Kor. 8:20) Če se torej dve starešini pogovorita o zadevi s teboj, imaš lahko od biblijskega spoznanja in zaklada izkušenj obeh kristjanov korist. Glede tega beremo v Preg. 15:22: »Skaze se načrti, kjer ni sveta, izvrše se pa, če je obilo svetovalcev.«
Upoštevaj prosimo, da bo pri tem šlo za »zaupen pogovor«. Kar boš govoril z obema starešinama, ta dva ne bosta govorila naokrog. Starešine pazijo na to, da ‚zaupnih pogovorov ne razodevajo‘. (Preg. 20:19, NS) Da, zgodilo se je že, da je nekdo, ki se je pričel družiti z Jehovinimi pričami, prosil starešine za nasvet glede prej storjenega grdega postopka (na primer kraje). Pri tem je bil lahko prepričan, da starešine tega, kar jim je v zaupanju povedal, ne bodo nikomur razodeli. Dali so mu biblijski nasvet o tem, kako lahko svoje življenje uskladi z Jehovinimi potmi. — Preg. 18:24.
Mogoče iščeš pomoči v zvezi z nekim biblijskim vprašanjem. Četudi starešina še ni dosegel starosti 60 ali 70 let, v biblijskih stvareh ni novinec. Biblijo in krščansko literaturo je že nekaj let preučeval, zato se morda spomni tega, kar je o tvojem vprašanju že bral. Morda ti lahko pokaže, kako lahko najdeš s pomočjo pomožnih sredstev Družbe Stražnega stolpa pojasnila o takšnih vprašanjih. Takšna pomoč bi bila zate brez dvoma koristna. Na eni strani boš našel biblijsko obravnavo o zadevni temi, ki jo lahko preučuješ, istočasno pa se tudi učiš, kako boš v bodoče lahko iskal odgovore. Mar naj ne bomo hvaležni, da imamo na razpolago takšne pomočnike, na katere se lahko z zaupanjem obračamo?
Tudi če si popustil kakšni skušnjavi in si grešil, se lahko z zaupanjem obrneš na krščanskega starešino. Pomisli, da so starešine prav tako ljudje. Zato si lahko prepričan o tem, da se bodo trudili pokazati, da te razumejo in čutijo s teboj. V mislih ohranjajo Božji nasvet: »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti.« (Gal. 6:1) Pomagali ti bodo, da duhovno spet ozdraviš in lahko Jehovi naprej služiš ter sprejemaš njegov blagoslov. Trudili se bodo, da to storijo z blagostjo.
Ti veš, da ti možje niso nobeni nezainteresirani najemniki. Niso plačani za to, da služijo skupščini, temveč so to duhovno misleči možje, ki jih vodi njihova ljubezen do Jehove in tistih, ki se trudijo delati njegovo voljo. Če jim zaupaš in imaš tako korist od njihovih molitev in biblijskega nasveta, si lahko še dalje človek, ki je z Jehovo v zaupnem odnosu. Tako se zgodi, kakor beremo v Preg. 3:32: »Kajti gnusoba je Jehovi izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova.«