Skrivnost srečnega družinskega življenja
»Zategadelj pripogibljem kolena pred Očetom, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na zemlji« (Efežanom 3:14, 15).
1.–3. Kako mislijo nekateri ljudje o merilu za srečno družinsko življenje in kakšna vprašanja se zato pojavljajo?
SREČNO družinsko življenje — mar ni to cilj, za katerim teži vsak normalni človek? Večina ljudi, ki nimajo srečnega in harmoničnega družinskega življenja, bi bili verjetno pripravljeni storiti vse, da bi dosegli ta cilj, če bi le vedeli, kako.
2 Nekateri, ki želijo doumeti skrivnost srečnega družinskega življenja, so mnenja, da stoji naš tehnizirani svet pred problemi, ki se niso pojavili še v nobenem obdobju. Po njihovem mišljenju naj bi se zato postavila drugačna moralna merila. Verujejo tudi, da je današnji svet v tem pogledu naprednejši kakor prejšnje generacije (Pregovori 30:13).
3 Je res tako? Priznavamo, da so s tehniko prastari problemi še posebej stopili v ospredje. Ali pa se je spremenila človekova narava? Ali so ljudje danes manj zainteresirani za to, da se z njimi prijazno ravna, in so mar manj sprejemljivi za ljubezen? Ali smo se toliko okoristili gospodarskega in industrijskega napredka, da so bili naši problemi rešeni, ali pa so zaradi tega trpeli naši medčloveški odnosi?
4. Zakaj je nerazumno misliti, da lahko prejšnja merila za družinsko življenje popolnoma zavržemo?
4 Če hočemo biti pošteni moramo priznati, da današnja generacija ni bolj inteligentna ali boljša od prejšnjih. Končno smo inteligenco, ki jo imamo, podedovali od njih. Zato ne bi bilo priporočljivo ali razumno, zavreči vsa osnovna merila, ki so se jih tisočletja skoraj povsod na Zemlji držali in ki so se izkazala koristna, tako na primer monogamija, položaj moža kot poglavarja družine in pomen družine kot takšne. Ravno zato, ker so ljudje odstopili od teh temeljnih načel, je danes toliko nesrečnih zakonov.
ODKOD POTEKAJO PRAVILNA MERILA
5., 6. a) Kako se iz Rimljanom 2:14, 15 vidi, kdo je Avtor meril za zakon in ostalo, katerih se je držala večina narodov? b) Kako pokazuje Biblija v 5. Mojz. 6:7 in 31:12, da naj bi bile družine skupaj, čim več je mogoče? c) Kako naj družinski poglavar gleda na stališča ostalih družinskih članov?
5 Kar pa je še važnejše: Odkod potekajo ta merila za družinsko življenje? Ali so proizvod človeške logike ali rezultat poizkusov? Ne eno ne drugo. Potekajo od Stvarnika moža in žene, od Osnovatelja družine osnove vsake človeške družbe. Celo za narode, ki ne poznajo pravega Boga, reče Biblija: »Kadar namreč pogani, ki nimajo (Mojzesove) postave, delajo po naravi, kar zahteva postava, ti so, ne imajoč postave, sami sebi postava; saj sami kažejo, da je zahteva postave zapisana v njih srcih, ker jim to izpričuje njih vest ter misli, ko se med seboj tožijo ali tudi zagovarjajo« (Rimljanom 2:14, 15).
6 Zakoni mnogih narodov — zakoni, ki naj bi pospeševali trdnost družine — se zato vračajo na moralno pojmovanje in prirodne občutke, ki so bili vsajeni človeku ob njegovi ustvaritvi. Zato so med vsemi ljudstvi družine, ki so še do neke mere srečne. Člani teh družin imajo med seboj pristno naravno naklonjenost. Med seboj gojijo živahno izmenjavo misli in skupni interesi jih tesno povezujejo. Skupaj delajo, se zabavajo in se med seboj spoštujejo. Čeprav ima družinski poglavar zadnjo besedo kadar gre za važne odločitve, se spoštljivo prisluhne tudi pogledom in mnenjem drugih družinskih članov. Svoboda mišljenja, govora in postopanja vlada do tiste mere, da ne ogroža interesov družine in posameznika.
7. Kaj je po Psalmu 127:1 najvažnejši razlog in pogoj za srečno družinsko življenje?
7 Najvažnejši pogoj za trajno srečo — za srečo, ki traja v dobrem in slabem, se upira takoimenovani novi morali in premaga razočaranja tega sveta — je vsekakor dober odnos z Bogom. V družini, ki je dosegla takšen odnos in ga vzdržuje, gre vse mnogo lažje, in četudi kdaj ne gre vse tako, kot si želijo, lahko kljub temu naredijo najboljše (Psalm 127:1).
8., 9. Pokaži na osnovi Rimljanom 7:19, 20, zakaj se moramo truditi, da uporabljamo biblijska načela!
8 Kaj pa prispeva k vzdrževanju dobrega odnosa z Bogom in s tem tudi do dobrega odnosa med družinskimi člani?
9 V prvi vrsti sta potrebni ljubezen in zadovoljstvo, povezano s pristnim trudom, da se pokazuje ti dve lastnosti. Človek, ki je bil prvotno ustvarjen ‚po Božji podobi‘, še vedno poseduje te lastnosti v določeni meri, čeprav ju je greh že precej zatrl (1. Mojzesova 1:26, 27). Zato je važno vedno se držati biblijskih načel, veljavnih za družinsko življenje. Nekaj teh načel si pobliže poglejmo!
10. Zakaj so lahko besede iz 1. Mojzesove 2:24, Matevža 19:6 in Hebrejcem 13:4 za poročene zaščita?
10 Bog je rekel v začetku: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso« (1. Mojzesova 2:24). Jezus Kristus je nato še dodal: »Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje« (Mat. 19:6). Poznavanje tega temeljnega načela je zaščita, ker zadržuje poročeno osebo pred tem, da osebo drugega spola pogleduje s poželjivimi pogledi ali stori nekaj, kar bi lahko vodilo do omadeževanja njenega zakona. Takšen človek ve, da zakonska nezvestoba uniči družinsko srečo in poškoduje ali pokvari tudi odnos z Bogom. Na vsak način nekaj takega nikoli ne gre brez sledu mimo družinskih članov, temveč pusti v njihovem srcu globoko brazgotino.
PRIZNAVANJE DRUŽINSKEGA POGLAVARJA PRISPEVA K SREČI
11. V katerem smislu je mož poglavar družine?
11 Sedaj nam je torej jasno, da je zakonski par eno meso. Zatem spoznamo iz Biblije, da je zakon sicer partnerstvo, da pa mora kljub temu vladati določeni red. Bog je poskrbel za ta red, ko je določil moža za poglavarja družine. Mož je v določeni meri »senior-partner«, ki se ga lahko povpraša za nasvet in ki ima zadnjo besedo, ko gre za odločitve, od katerih je odvisno blagostanje družine. Krščanski apostol Pavel je pisal: »Mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava skupščini ... Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temveč hrani in goji ga« (Efežanom 5:23—29).
12. Zakaj dober zakonski mož po Efež. 5:29 ne zlorablja svojo avtoriteto na tiranski način in kako zato ravna s svojimi domačimi?
12 Dober zakonski soprog, ki se zaveda odgovornosti, zaupane mu od Boga, si želi pridobiti spoštovanje svojih, ne samo, ker je poglavar — in najmanj zato, da bi zbudil vtis, da je nekaj podobnega kakor »šef« — temveč tudi, ker je s svojo ženo eno meso in ker jo ne želi prizadeti ali sebe (in svojega Stvarnika) spraviti na slab glas, tako da bi svojo avtoriteto izvajal na tiranski način. Svojo ženo in otroke predvsem spodbuja, da misli in poglede svobodno izražajo. Prijazen in dostopen je, tako da se čutijo vsak čas sproščene, govoriti z njim o katerikoli temi ali problemu. Upošteva tudi njihove občutke, nepristransko pretehta njihove poglede in jim pusti v njihovem področju delovanja v krogu družine proste roke.
13., 14. Pokaži na osnovi opisa »vrle žene« iz Pregovorov 31, kakšna pooblastila lahko ima žena in kakšne so njene dolžnosti.
13 V večini primerih vodi na primer žena gospodinjstvo. Biblija piše o »vrli ženi«: »Ona mu (svojemu možu) izkazuje dobro in ničesar hudega.« »Skrbi za volno in lan, in veselo dela z rokami svojimi.« »Znan je pri vratih mož njen, ko zboruje s starešinami dežele.« »Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako.« (Preg. 31:10, 12, 13, 23, 28).
14 Iz tega se vidi, da naj ima žena v gospodinjstvu določeno prostost. Ker se dobra, vrla gospodinja razume na svoje delo, je ona običajno tista, ki skrbi za opremo stanovanja in nakupuje živila in morda tudi kose pohištva, kakor tudi druge stvari, ki družini naredijo veselje. Mož bo samo takrat nekaj rekel, če bi imela nerazumne načrte ali če bi bila zapravljiva in bi družina zato prišla v finančne težave ali pa bi bila ogrožena njena blaginja.
15. Kaj naj pri svoji ženi ceni mož, ki ima dobro ženo, in kako vpliva to nanj po Preg. 31:23, 28 in 1. Kor. 11:7?
15 Hvaležni soprog nikoli ne pozabi spodbuditi svoje žene in javno priznati njeno trdo delo in vse, kar dela za družino. Njegovi prijatelji ga spoštujejo, ker vidijo v njenih dobrih lastnostih dokaz za to, da je on dober družinski poglavar in ljubeče skrbi zanjo (1. Kor. 11:7). On in tudi otroci govorijo ob vsaki priložnosti dobro o njej. Dobri zakonski možje in dobre zakonske žene svojega zakonskega partnerja nikoli ne obrekujejo, tako da bi pred drugimi prezirljivo govorili o njem. Pod nobenim pogojem ne želijo, da bi prišla družina na takšen način na slab glas.
ŽENIN PRISPEVEK K DRUŽINSKI SREČI
16., 17. a) Ali naredi biblijska podreditev iz neke žene sužnjo? Utemelji odgovor. b) Kako ravna dobra zakonska žena, če z možem v neki družinski zadevi nista enakega mnenja?
16 Žena lahko veliko prispeva k družinski sreči. Ona v prvi vrsti ve, kako primeren je nasvet Biblije: »Žene, svojim možem bodite pokorne kakor Gospodu.« »Kakor je skupščina pokorna Kristusu, tako bodite tudi žene svojim možem v vsem.« »Žena pa naj ima do moža globoko spoštovanje« (Efež. 5:22, 24, 33, NS). Ta podreditev žene ne naredi za sužnjo, temveč jo resnično osvobodi težkih odgovornosti, ki jih mora izpolnjevati mož kot poglavar, in sicer tako z Božjega kakor tudi človeškega stališča.
17 Dobra zakonska žena ve, da naj bi sprejela odločitev svojega moža, če je drugačnega mnenja, četudi morda misli, da ima ona prav; ne sme se podrediti samo navidez, pri tem pa z vsemi silami poizkušati uveljaviti svojo voljo. Če pa bi z njeno podreditvijo bila ranjena njena krščanska vest, tedaj bo v prvi vrsti poslušala Boga (Dej. 5:29).
18., 19. a) Kakšne so posledice po Pregovorih 27:16, če je žena prepirljiva? b) Na kaj naj mislijo zakonci, če se jezijo nad partnerjem?
18 Dobra zakonska žena nadalje ve, da je njen mož po Bibliji dolžan, da ‚ni osoren proti njej‘, ve pa tudi, da mu za to ne sme dati nobenega povoda (Kol. 3:19). Spodoben mož se s svojo ženo ne želi prepirati zaradi različnih mnenj in tudi ne želi, da bi jo moral prisiliti, da ga priznava kot poglavarja. Kako deluje, če se neka žena ne podredi in je jezava ali prepirljiva, beremo v Pregovorih 27:16: »Kdor jo kroti, ustavlja veter: kakor olje se mu izmuzne iz desnice.« Njen mož dobi občutek manjvrednosti, ker jo ne more brzdati, njena upornost postane znana in tako pride družina na slab glas.
19 Zaradi človekove nepopolnosti pa se ni mogoče povsem izogniti vsakršni neenotnosti. Na splošno bi ljudje radi bili srečni, in samo v redkih primerih želijo drugemu povzročiti jezo. Namesto da bi se torej ravnali po geslu: »Kakor ti meni, tako jaz tebi«, naj pokazujeta oba zakonska partnerja samoobvladanje in uporabljata besede, ki pospešujejo ljubezen in srečo.
OTROCI — VIR SREČE
20.–22. a) Kdaj naj pričnemo z vzgojo otroka in zakaj? b) Zakaj reagira celo majhen otrok na neprijaznost in krivičnost in na kaj je treba paziti že pri njegovem rojstvu?
20 Otroci veliko prispevajo k harmoniji in sreči družine, v kolikor so ljubljeni, priznani in pravilno vzgojeni. Kdaj naj se prične s takšno vzgojo?
21 Predvsem naj starši ne podcenjujejo inteligence novorojenčka. Dete ni »drugorazredna« oseba. Ne smemo pozabiti, da so otroci rojeni z božanskima lastnostima ljubeznijo in pravičnostjo. Dete je zelo inteligentno stvarjenje. Manjka mu edino znanja in izkušenj, ki so potrebne, da bi se duhovno popolnoma razvilo. V nasprotju z živalmi, ki sledijo nagonu, se mora človeško dete skoraj vse naučiti. Zato željno sprejema vase vse, kar vidi in sliši. Tako se torej prične vzgoja takoj po rojstvu, zato naj bo vse, kar je v njegovi prisotnosti rečeno ali storjeno, izgrajujoče. Otrok naj bo obsipan z ljubeznijo in vsaka napaka naj bo dobrohotno in ljubeče popravljena (2. Tim. 3:15; 1:5).
22 Starši, mislite na to, da je otrok mala slika vas samih. Ravno tako kakor vi, ne želi, da bi se z njim govorilo na otročji način. Življenje je resna zadeva in otroci se želijo naučiti narediti vse tako, kakor delajo odrasli. Oni so preprosti, zato naglo reagirajo na krivičnost, licemerje ali neprijaznost. Z otrokom zato ne smemo nikoli ravnati krivično, neprijazno ali neusmiljeno. Čutiti mora sadove duha in že od začetka jih mora gojiti (Preg. 22:6).
23., 24. a) Zakaj je otrok zelo razočaran, če ga trdo odpravimo ali ne kažemo zanimanja za njegovo delo? b) Kaj naj kot oče ali mati storimo, če trenutno nimamo časa?
23 Pozneje bo otrok prišel kdaj k tebi z velikimi očmi in te kaj vprašal ali ti z navdušenjem pokazal, kaj je odkril. Če ga boš odpravil z besedami: »Pusti me sedaj pri miru!«, bo silno razočaran. Ti — oseba, na katero se je trdno zanašal — ga pustiš na cedilu! Morda ne bo nič rekel, toda ta doživljaj bo na njem zapustil trajno brazgotino in počasi bo nastajala pregrada.
24 Kaj pa, če trenutno res nimaš časa? Tedaj pojasni otroku prijazno — kakor bi to naredil odraslemu, zakaj trenutno nimaš časa, in mu reci, da se boš pozneje ukvarjal z njegovo prošnjo. To pa stori, takoj ko boš mogel. Z ljubečim ravnanjem se lahko otroku dopove, da ima vse svoj čas.
25., 26. Ali je dobro z otrokom razumno govoriti, četudi ima napačno željo ali stališče?
25 Otroci želijo že od malega, da se jim vse utemelji. Pred določenim časom so v neki popularni televizijski oddaji (v ZDA) pokazali intervju s skupino višješolcev in starši. Tudi izdajatelj neke knjige o odnosu starši — otrok je prisostvoval. Ko je bila prikazana situacija, da je oče svojemu mladoletnemu sinu pojasnil, zakaj mu je neko prošnjo odbil, je pisatelj rekel očetu: »S tem se ne strinjam. Jaz bi enostavno rekel: ‚Ne, nič ne bo.‘« Tedaj so se mladoletniki dvignili skoraj kakor eden in rekli: »Slišati hočemo razloge, ne samo povelja.« Starši, ki želijo ohraniti stik z otroki, morajo z njimi govoriti.
26 Za starše, ki jim je težko svojim otrokom kaj pojasniti, ni boljšega navodila, kakor je knjiga Pregovorov, posebno prvih sedem poglavij, v katerih najdejo nasvete, ki jih bogaboječi oče daje svojemu sinu.
POVZETEK
27. a) Koga naj zakonski mož posnema kot Glavo? b) Zakaj je za neko ženo po 1. Pet. 3:6 lep poklon, če jo imenujejo »Sarina hči«?
27 Ker je Bog osnovatelj družine in ker je bil človek ustvarjen po Božji podobi, spozna dober zakonski mož Božje lastnosti, želje in občutke svojih domačih. Kot družinski poglavar posnema Boga in Kristusa. Dokazuje, da ima sam nad seboj glavo, postavljeno od Boga in navaja družino k temu, da spoštuje predvsem to Glavo (1. Kor. 11:3). Zakonske žene, ki priznavajo to temeljno načelo, posnemajo Saro, Rebeko in druge verne žene, ki so služile Bogu. Žena ne more dobiti lepšega poklona, kakor da je imenovana »Sarina hči« (1. Pet. 3:5, 6).
28., 29. Zakaj je karanje potrebno in koristno? (Heb. 12:9—11).
28 Ljubezen in prijaznost sta prevladujoči lastnosti v srečni družini. Toda tudi karanje ne sme manjkati, ker se mora vzgajati vsakdo zato, ker smo vsi nepopolni grešniki (Heb. 12:9—11). ‚Strah in Jehovino svarjenje‘ sestavljata osnovo za vzgojo otrok (Efež. 6:4). To pomeni, da otrokom enostavno ne poveljujemo, temveč z njimi razumno govorimo. Tudi zgled pripada k temu, ker oče, ki svojim domačim pokaže, da ljubi Boga iz vsega srca, jim vsaja ljubezen do njega.
29 Družina, v kateri ravnajo drug z drugim tako kakor z njimi ravna Bog, je gotovo srečna.