Kot družina živeti po Bibliji – zanesljiv dobiček
1. Kaj kaže, da ima na milijone družin velike probleme?
ČE se danes ozremo naokrog, opazimo, da imajo milijoni mož, žena in otrok resne težave pri skupnem življenju v družini. V mnogih deželah so dosegle ločitve in razbite družine zastrašujoči obseg. Precejšnje število zakoncev prenaša svojega partnerja le še zato, ker živita v isti hiši ali istem stanovanju. Soprogi, soproge in otroci imajo pogosto le malo skupnega; vsak družinski član hodi svojo lastno pot. Ali ni jasno, da ljudje nujno potrebujejo zanesljivo vodstvo?
2. Kateri je eden glavnih ciljev Biblije?
2 Eden glavnih ciljev Biblije je dati smernice za življenje, ki vsem, ki jim sledijo, nudijo trajno korist. Nobenega življenjskega področja ni, v katerem se nasvet Biblije ne more koristno uporabiti. »Vsako pismo je ... koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« — 2. Tim. 3:16, 17.
3. Zakaj lahko rečemo, da so navodila, ki nam jih daje Biblija, realna?
3 Navodilo, ki ga daje Biblija, je zelo realno. Biblija ne posreduje samo misli, da tisti, ki se trudijo delati po njenem nasvetu, ne bodo imeli nobenih problemov. Ne, temveč odkrito priznava, da bodo problemi, vendar se ne zadovolji s tem, da bi nam enostavno priporočala vzeti stvari takšne, kakršne so in se zato ne vznemirjati. Biblija pokaže, kakšne pozitivne korake lahko storimo, da bi rešili probleme in imeli dober odnos z našimi družinskimi člani in drugimi ljudmi.
BIBLIJSKO MERILO ZA ZAKON
4. Kdo je osnovalec zakona in kakšen namen je imel s to ureditvijo?
4 Iz prve knjige Biblije izvemo, da je Jehova Bog osnovatelj zakona. (1. Moj. 2:22—24) Ker je Bog ljubezni, je predvidel, naj bi zakon prispeval k sreči moža in žene in bil trdna ureditev za vzgojo otrok. Zakon naj bi bil trajna zveza, kakor se vidi iz besed, ki jih je izgovoril Jezus tistim farizejem, ki so hoteli vedeti za njegovo gledišče o ločitvi: »Ali niste brali, da ju je stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo in je rekel: ,Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži ženi svoji in ta dva bosta eno meso‘. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« (Mat. 19:4—6) Če bomo spoštovali to prvotno merilo, se bomo gotovo lahko izognili marsikateremu problemu in duševni bolečini, ki bi nastala zaradi ločitve zakona in razmajane družine.
5. Zakaj je zakon, ki ga je Bog dal Izraelcem, prenašal poligamijo kakor tudi ločitev iz drugih vzrokov, razen nezvestobe?
5 Dejstvo, da je Bog prenašal poligamijo kakor tudi ločitev iz drugih vzrokov razen zaradi zakonske nezvestobe med Izraelci, ni pomenilo, da je opustil svoje prvotno merilo glede zakona. Ko je bil dan Mojzesov zakon, sta bili poligamija in ločitev zakona že ukoreninjeni navada. Ker je Jehova Bog poznal nagnjenja Izraelcev, jim je dal zapovedi, ki so v takratnih okoliščinah najbolj zastraševale pred zlorabo te ureditve. Jezus Kristus je to potrdil, ko je rekel: »Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako.« — Mat. 19:8.
6. Kako so reagirali Jezusovi učenci na obnovo prvotnega merila glede zakona in zakaj?
6 Iz besed Jezusa Kristusa se vidi, da bo za njegove krščanske naslednike veljalo za zakon prvotno Božje merilo. Kako so na to reagirali njegovi učenci? Ali so povsem razumeli, da je bila to najboljša ureditev? Njihova reakcija je pokazala, da niso imeli o tej stvari povsem uravnovešenega gledišča. Prišli so do zaključka: »Če je taka moževa reč z ženo, ni dobro ženiti se.« (Mat. 19:10) Učencem je bilo jasno, da na osnovi človeške nepopolnosti nastanejo v zakonu problemi. Zato so bili mnenja, da je bolje ostati samski, kakor se sprijazniti z možnostjo, biti za vedno združen z nekom, s katerim se le težko izhaja. Toda Jezus Kristus zakona ni obsojal, čeprav je zagovarjal samski stan. — Mat. 19:11, 12.
7. Zakaj je pravilno zakon resno presojati?
7 Seveda ni bilo nepravilno, da so Jezusovi učenci prvotno merilo za zakon resno ocenjevali. Zakon med nepopolnimi ljudmi ima negativne točke, ki se jih ne sme pustiti ob strani. Biblija pove povsem odkrito, da bodo imeli tisti, ki se odločijo za poroko, »telesne nadloge«. (1. Kor. 7:28) Zakon prinaša s seboj resne dolžnosti in skrbi. (1. Kor. 7:32—35) Nesreče in bolezen so lahko, na primer, huda obremenitev za družino.
8. K čemu mora biblijsko gledišče o resnosti zakona navesti bodočega zakonskega moža ali bodočo ženo in kakšnih žalostnih posledic se lahko tako izognemo?
8 Nekdo, ki se pusti voditi Bibliji, bo zato spoznal, da je zakon nekaj, na kar morata biti mož ali žena duševno pripravljena. Ljudje, ki se odločijo za poroko, naj bi resno razmislili, ali so sposobni biti dobri zakonski možje, očetje ali dobre zakonske žene in matere. Že vnaprej naj poizkusijo dognati, kakšne so glavne slabosti tistega, ki ga želijo poročiti, in premisliti morajo, ali bodo lahko te slabosti vse življenje prijazno in z razumevanjem prenašali. Vprašajo se naj, ali so zares pripravljeni doprinašati osebne žrtve in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi osrečili svojega bodočega zakonskega partnerja. Mnogi možje in žene bi sebi in svojemu partnerju prihranili nepopisne bolečine in žalost, če bi resno pretehtali, kaj lahko zakonci po Bibliji pričakujejo. Namesto da se zapletejo v nekaj, na kar niso bili pripravljeni, bi naj počakali, dokler si ne pridobijo duhovnega orožja za prevzem zakonskih dolžnosti in sposobnosti razsojanja, ki je potrebna za izbor življenjskega tovariša. Na ta način bi imeli resnično trajni dobiček.
9. Kaj pravi Biblija o možnosti, da so lahko tudi nepopolni ljudje v zakonu srečni?
9 Dejstvo, da obravnava Biblija to negativno stališče, pa ne pomeni, da med nepopolnimi ljudmi ne more biti srečnih zakonov. Nasprotno, Biblija nam, na primer, pokaže, da je dobra žena za svojega moža resničen zaklad in velik blagoslov. Tako beremo: »Kdor je našel (dobro) ženo, je dobil kaj dobrega in prejel je milost od Jehove.« (Preg. 18:22, NS) »Vrlo ženo kdo najde? kajti visoko presega bisere cena njena.« (Preg. 31:10) Biblija spodbuja zakonskega moža z besedami: »Veseli se žene mladosti svoje.« (Preg. 5:18) Kljub svojim nepopolnostim so lahko zakonci v svoji skupnosti zadovoljni in srečni, posebno če se trudijo, uporabljati biblijske nasvete.
VLOGA MOŽA
10. Kaj vse spada k temu, da zakonski mož svojo vlogo poglavarja izvaja tako kakor Jezus Kristus?
10 V Bibliji se zakonske može spodbuja, da posnemajo v zadovoljevanju svojih dolžnosti poglavarja popolni zgled Jezusa Kristusa. Dejstvo, da je zakonski mož poglavar, ga ne opravičuje, da vlada svoji ženi in ji pripisuje nižji, ponižujoči položaj. Namesto tega mu je s tem naložena dolžnost, da je požrtvovalen v svoji ljubezni in postavlja interese svoje žene pred svoje osebne želje. »Možje,« je pisal navdihnjeni apostol Pavel, »ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil skupščino in je samega sebe dal zanjo.« (Efež. 5:25) Jezus Kristus svojega poglavarskega položaja nikakor ne izvaja kruto ali tiransko. Njegova nesebična ljubezen, povezana z zaupanjem do članov skupščine, sili skupščino, da mu vrača njegovo ljubezen in stori, kar le more, da mu ugaja. — 2. Kor. 5:14, 15; primerjaj 1. Jan. 5:2, 3.
11. Kako lahko zakonski možje dokažejo, da ljubijo svoje žene tako kakor svoja telesa?
11 V ponazoritvi tega, kako naj zakonski možje izkazujejo ljubezen svojim ženam, piše apostol Pavel dalje: »Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe; kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temveč hrani in goji ga kakor tudi Kristus skupščino.« (Efež. 5:28, 29) Zakonski možje na splošno ne omalovažujejo svojih lastnih sposobnosti in del, ne govorijo o sebi kot o nesposobnih, s svojim telesom ne ravnajo grdo in svoje potrebe po miru in sprostitvi ne prezirajo. Ne bi hoteli biti na glasu kot »nepridipravi«, temveč želijo uživati ugled pri drugih. Če uporabljajo nasvet Biblije, morajo dajati svojim ženam enako čast in obzirnost, ki jo zahtevajo zase.
12. Kaj je potrebno, da lahko soprog svojo ženo priznava za slabšo posodo?
12 Da bi zakonski mož lahko svojo ženo ljubil tako kakor samega sebe, jo mora resnično poznati. Prav to zapoveduje Biblija zakonskim možem: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo in jim dajajte čast.« (1. Petr. 3:7) Če mož pozna občutke svoje žene, njene telesne, duševne in druge meje, lahko z njo obzirno postopa, kakor z dragoceno posodo. Da bi žena čutila, da zavzema v družini častivreden položaj, mora biti zakonski mož pripravljen pogovoriti se z njo o družinskih zadevah mirno in razumno in prisluhniti njenim mislim in predstavam. Žena naj bi se čutila sproščeno v izražanju in naj bi bila sigurna, da tisto, kar ona reče v nekem razgovoru o resnih zadevah, ni enostavno puščeno ob strani, temveč primerno upoštevano. Razen tega mora zakonski mož zaznati več kot samo izgovorjeno besedo. Globoki občutki lahko pridejo do izraza v tonu glasu, v izrazu obraza ali v pomanjkljivem navdušenju ali spontanosti. Zakonski mož, ki pozna svojo ženo, bo pazil na vse to in ne bo nadaljeval z nečim, kar bi njegovo ženo po nepotrebnem dražilo.
13. Kdaj mora soprog ostati trden kljub ženinim občutkom in kakšno korist lahko ima to?
13 Seveda mož kot poglavar družine ne bo popuščal, če točno ve, da bi se s tem škodovalo interesom družine kot celote. On spoznava, da je biblijsko zadolžen trdno se držati tega, kar je prav, neglede na izražene občutke svoje žene. Če bi njenim željam popustil kljub boljši vednosti, tedaj bi onečastil Boga, ki mu je zaupal položaj poglavarja družine. (1. Kor. 11:3) Če bi tedaj nastopile težave za družino, bi lahko postal proti svoji ženi zlovoljen. Ako pa trdno zastopa tisto, kar ima zagotovo za pravilno, bo to delovalo v korist družine. Ko pozneje njegova žena spozna modrost njegove odločitve, bo vesela, da je ostal njen mož trden. Tako bo raslo njeno spoštovanje do njega in manj bo nagnjena k temu, da uporablja svoj ženski vpliv za to, da njen mož postopa po njeni zamisli.
VLOGA ŽENE
14. Kakšna je po Bibliji vloga žene?
14 O vlogi zakonske žene pravi Biblija: »Pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše, povezano z globokim spoštovanjem. Lepotičje vaše bodi ... skriti človek srca, v neminljivem krasu krotkega in mirnega duha.« — 1. Petr. 3:1—4.
15. Kako lahko žena pokaže podložnost in kakšno korist lahko ima od tega?
15 Žena, ki se trudi odgovarjati temu biblijskemu nasvetu, se bo posvetovala s svojim možem v važnih zadevah — pri večjih nakupih, pri menjavi delovnega mesta —, preden kaj ukrene. Poizvedela bo za njegovo gledišče in vodila družinske zadeve tako, kakor ugaja njenemu možu. Če tako dela, bo mnogo dobila. Njen mož tedaj ne bo smatral za potrebno postavljati ji pravil, da bi preprečil nerazumne postopke. Uživala bo njegovo zaupanje in zato lahko svoje sposobnosti in iniciative uporablja v korist družine. — Preg. 31:11—31.
16. Kakšno korist ima žena, ki sledi nasvetu Biblije, čeprav ga njen mož ne upošteva?
16 Za neko ženo morda ni vedno lahko podrediti se, posebno če je njen mož brezobziren in nerazumen in se svojih odgovornosti celo izogiba. Eno je vsekakor sigurno: situacija ne bo boljša, če poizkuša žena prevzeti vlogo poglavarja in stalno godrnja ali svojega moža kritizira ter pričakuje, da naredi stvari, ki daleč prekašajo njegove sposobnosti. (Preg. 21:9, 19; 27:15, 16) Namesto da »eksplodira« zaradi neke malomarnosti moža, bo imela mnogo boljši uspeh, če poizkuša spodbuditi svojega moža in tudi v težkih okoliščinah ohrani mir. Morda je njen »mirni in krotki duh« ravno tisto, kar mož potrebuje, da bi resno razmislil o svojem obnašanju in storil spremembe v svojem življenju. Lahko da on le počasi napreduje, toda če žena uporablja nasvete Biblije, lahko ima samo dobiček. S tem se izogne hudim duševnim obremenitvam, zagrenjenosti in neprijetnostim, ki so posledica odkritega nasprotovanja možu. — Preg. 14:29, 30; 1. Petr. 3:10, 11.
17. Zakaj je pametno, da žena ne napihuje napačne odločitve svojega moža?
17 Podobno je tudi, če mož napačno odloča. Njegova žena ima malo od tega, če naredi iz tega veliko sporno vprašanje. Ljudje so nagnjeni k temu, da se branijo, tudi kadar nimajo prav. Če zato neka žena napihne stvar, kadar mož napačno odloči, lahko doseže ravno nasprotno kot želi. Morda se tedaj še bolj odloči v svojem sklepu, da je ne posluša, da bi ji dokazal, da njenega nasveta ne potrebuje. Če pa žena s svojo reakcijo pokaže razumevanje za to, da se mi nepopolni ljudje ne moremo povsem izogniti napačnih odločitev, je lahko mož mnogo bolj nagnjen k temu, da drugič upošteva njene misli. (Jak. 3:2) Njegov ponos takrat ni toliko ranjen.
VZGOJA OTROK
18. Kako vpliva na otroke, če starši upoštevajo ali prezirajo nasvet Biblije?
18 V enaki meri s katero starši uporabljajo nasvet Biblije v zvezi z vzgojo otrok ali pa ga opuščajo, izvajajo dober ali slab vpliv na svoje otroke. Če mati od Boga dano avtoriteto svojega moža izpodkopava, lahko otroci v teku časa izgubijo spoštovanje do staršev. Svoje starše lahko izigrajo enega proti drugemu, samo da bi dosegli svoje namene. Če pa mati z besedami in z deli zahteva, da otroci cenijo očetove odločitve, bodo počasi razumeli, kako dragoceno in važno je vprašati očeta za nasvet. (Preg. 12:4) Če on odkrito prizna svoje napake in pokaže pripravljenost, upoštevati želje in občutke svoje družine, prispeva mnogo k temu, da nastane prisrčen družinski odnos. Če se jasno vidi, da ceni mnenje svoje žene, tedaj bodo tudi otroci spoštovali opomine svoje matere in jih cenili. (Preg. 6:20—23; 31:28, 29) Da, če usmiljenje, ljubezen in medsebojno spoštovanje označujejo odnos med možem in ženo, kakor priporoča Biblija, bo družina tesneje združena in bodo tudi otroci sprejemljivi za pouk svojih staršev.
19. Zakaj ni naloga pravilno vzgajati otroke, lahka?
19 Pravilno vzgojiti otroke gotovo ni lahka naloga. Že zelo zgodaj pokazujejo otroci slabe poteze kot so trmoglavost, upornost in sebičnost. Starši morajo paziti na napačna nagnjenja in nato uporabiti primerne vzgojne ukrepe, da bi vzgojili svoje otroke, če je treba tudi s potrpljenjem. (Preg. 22:15; 29:15) Spoznati morajo tudi probleme, ki bi se lahko razvili iz reči, ki same po sebi še ne izgledajo napačne. Veliko je odvisno od tega, če starši pravi čas spoznajo, kdaj neki določeni način postopanja ni več koristen.
20. Zakaj je odtujevanje nevarno?
20 Tako je, na primer, razlika, če je nekdo včasih rad malo sam ali pa če se odtujuje. Biti tu in tam sam je koristno za razmišljanje, ustvarjalno premišljevanje in načrtovanje. Toda nevarno je ločiti se ali odtujevati, ker tedaj tistemu manjka uravnovešeni vpliv gledišč, izkušenj in razsojanja drugih. Posledica je, da takšen postane sebičen in slep za potrebe in občutke drugih. Ker tisti, ki se od ostalih odcepi, vidi samo sebe, bo gotovo čutil usmiljenje do sebe ali pa bo postal dogmatičen, brezčuten in surov. »Kdor se razdružuje,« je rečeno v biblijskem pregovoru, »svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« — Preg. 18:1.
21. Kaj lahko storijo starši, da bi preprečili odtujevanje svojih otrok?
21 Otrokom, ki so nagnjeni k temu, da se odtujujejo, mora biti posredovan občutek, da so zaželeni in cenjeni člani družine in da njihovo mišljenje, občutki in izkušnje njihovim staršem nekaj pomenijo. V zgledu, ki ga dajejo starši, morajo videti dokaz za to, da so resnično srečni, kadar kaj storijo za druge. (Dej. ap. 20:35) Starši lahko dajo takšen dokaz tako, da do ljudi, ki so v težavah, ne kažejo samo pristnega zanimanja in sočutja, temveč da jim tudi po svojih močeh pomagajo. Morda že zadostuje, da starejšim, slabotnim ali oviranim osebam nekaj nakupijo, kaj počistijo ali opravijo druga domača dela. Otrok se lahko že v zgodnjih letih nauči sodelovati pri takih opravilih. To lahko mnogo prispeva, da otrok spozna važnost pokazovanja zanimanja za dobro drugih.
22. Zakaj se otroci ločijo od odraslih in kako bi lahko to nanje vplivalo?
22 Starši morajo paziti tudi na to, da svojim sinovom in hčeram ne dovoljujejo ali jih celo spodbujajo, da se ločijo, da bi se potem lahko posvetili lastni zabavi, svojim prijateljem, idejam ali predstavam. Družina mora mnogo sodelovati, da se lahko ohranja dobra izmenjava misli. Starši morajo paziti, da ne zbudijo samo videza, da nekaj skupaj delajo kot družina. Kadar pride obisk ali če je družina kam povabljena na obisk, se otroci običajno umaknejo iz družbe odraslih in ostanejo v vsem času obiska sami zase. Morda se jim celo reče, naj to storijo. Če imajo otroci na ta način samo družbo svojih vrstnikov, kako bi mogli tedaj razvijati cenjenje modrosti, ki si jo človek pridobi z leti in izkušnjami? (Preg. 1:20, 21; 8:1—11) Kako se lahko potem naučijo pametno se pogovarjati z odraslimi in razumeti težnje, interese, občutke in potrebe starejših? (3. Moj. 19:32) Ali ne postanejo tako njihovi pogledi omejeni in mar tedaj ne gledajo vsega le z očmi neizkušenega mladostnika? In mar ne postanejo istočasno tudi starši ozkogledni v svojih predstavah, ker sploh ne vedo, kako mislijo njihovi otroci? Ali ne bo tako nastal v njihovi družini konflikt ali spor med generacijami?
23. Ali lahko starši spregledajo prava gledišča in občutke svojih otrok?
23 Tudi v drugem pogledu lahko starši prepozno ugotovijo, kaj njihovi otroci dejansko mislijo in čutijo, in tako izgubijo duhovno povezavo z njimi. Kako se to lahko zgodi? Starši, ki se povsem predajajo svojim osebnim težnjam, si pogosto ne vzamejo časa, ne prisluhnejo svojim otrokom in ne pazijo na njihovo reakcijo. (Primerjaj Preg. 27:23) Morda vprašajo svoje otroke, kako napredujejo v šoli, kaj mislijo o kajenju, uživanju mamil, o druženju z drugim spolom itd. Morda tudi opazijo, da njihovi otroci ne mislijo čisto pravilno o teh rečeh, toda zadovoljijo se s kratkimi odgovori in izjavami. Ker starši vedno znova prezrejo globlje občutke svojih otrok, ki se spoznajo v zvoku njihovega glasu, v izrazu obraza in v načinu njihovega navdušenja ali spontanosti, se lahko zgodi, da sčasoma ne opazijo več njihovih izjav niti postopkov, ki kažejo, da njihovi sinovi in hčere sploh ne mislijo tako, kot govore. Starši lahko mislijo, da je z njihovimi otroki vse v redu, ker so materialno dobro preskrbljeni. Dejansko pa so otroci lahko nezadovoljni in mislijo, da njihovi starši niso zainteresirani za njihovo dobro. Če so starši v tem pogledu zanikrni, bo gotovo prišlo do brodoloma tako važne duhovne povezave v družini.
24. K čemu spodbuja očete list Efežanom 6:4 in kaj se lahko zgodi, če tega nasveta ne upoštevajo?
24 Starši se naj ne bi samo trudili izvedeti, kako njihovi otroci mislijo in čutijo; oni morajo tudi vedeti, kako jih je treba vzgajati. Biblija poučuje očete: »Ne dražite svojih otrok, temveč vzgajajte jih v strahu in svarjenju Jehovinem.« (Efež. 6:4) Kako lahko otroke razdraži očetova vzgoja? Oče lahko daje nerazumna navodila, je po nepotrebnem strog ali nedosleden. Lahko se zgodi, da svoje otroke kaznuje v jezi in ker jeza zbuja jezo, se lahko v otrocih nabira jeza in nevoljnost na očeta. Njegovi vzgoji se podredijo že zato, ker je močnejši od njih, toda če je to slučaj, tedaj jih vzgoja ne bo dejansko napotila, da delajo tisto, kar je prav. Morda se s tem celo pospešujejo slabe lastnosti: upornost, zagrenjenost in trmoglavost.
25. Kaj naj stori oče, da bi njegova vzgoja na otroke dobro vplivala?
25 Oče, ki daje čutiti svojim otrokom, da jih zelo ljubi, in jim razloži, kako dragocena in važna je življenjska pot, ki je v harmoniji z Biblijo, bo dosegel čisto drugačne rezultate. Otroci morda ne bodo vedno takoj razumeli, da je imel oče s kaznovanjem prav. Toda ko pozneje razmislijo o tem, se bodo naučili razumeti, da je tudi kaznovanje izraz ljubezni očeta, ki resnično skrbi za svoje otroke. — Hebr. 12:5—11.
26. Zakaj je zelo važno, da si vzame oče dovolj časa za otroke?
26 Kaznovanje in karanje sta samo majhen del biblijske obveznosti do svojih otrok. On je tudi dolžan vzeti si dovolj časa za nje tako, da bi lahko s svojim zgledom in poučevanjem nasprotoval slabemu vplivu, ki so mu izpostavljeni v šoli in drugje. Oče, ki resno jemlje svojo nalogo, ne misli, da opravlja vso svojo dolžnost, če morda vodi tedenski biblijski študij s svojo družino. Razume tudi, da je vzgoja otrok v »resnem nasvetu Jehovinem« odgovornost, ki ji mora zadovoljevati po možnosti vsak dan. — 5. Moj. 6:6, 7.
27. Kaj spada k vsakdanjemu očetovemu poučevanju otrok?
27 Otroke dnevno poučevati ne pomeni, da oče otrokom stalno citira biblijske stavke, toda vedeti mora, kaj govori Biblija in posredovati jim mora duh njene vesti. Njegovo lastno stališče, njegove besede in dejanja morajo biti v soglasju z Biblijo. Ko potrebujejo njegovi otroci navodila, jim mora znati pomagati, da gledajo na stvari z biblijskega stališča. Na ta način bo Božja beseda zavzela pomembno mesto v življenju otrok. Mati je lahko pri tem važnem šolanju očetu velika pomoč. — Preg. 1:8; 6:20; 31:26.
28. Kaj mora storiti žena, če njen mož ne upošteva nasvetov Božje besede?
28 Kaj pa, če zakonski mož Božje besede ne jemlje resno? Kako je tedaj, če ceni nasvet Božje besede samo žena? V tem primeru nosi ona odgovornost vzgojiti otroke v »resnem Jehovinem nasvetu«. (Primerjaj Preg. 31:3) Takšna situacija ni idealna, toda tudi ni brezupna. Mnogim ženam je uspelo pomagati svojim otrokom, da so postali zgledni služabniki Jehove Boga.
29. Kako pokaže primer Timoteja, da lahko mati kljub neveri svojega moža otroke dobro biblijsko vzgoji?
29 Pomisli samo na Timoteja, ki je živel v prvem stoletju n. št. Zahvaljujoč trudu njegove matere Evnike in verjetno tudi njegove stare matere Loide, si je pridobil cenjenje svetih spisov. Čeprav je moralo biti njegovi materi zaradi njenega nevernega soproga zelo težko, je poučevala svojega sina iz Svetega pisma, ko je bil še majhen. Zato je lahko rekel apostol Pavel Timoteju: »Od mladih nog znaš sveta pisma.« (2. Tim. 3:15) Da, kakor daleč nazaj se je Timotej lahko spomnil, se ni mogel spomniti časa, v katerem ne bi poznal Svetih spisov. Njegova odlična vzgoja je mnogo prispevala, da je kot mlad mož dajal dober zgled. Vsi, ki so ga poznali, so o njem dobro govorili. (Dej. ap. 16:1, 2) Skupščini v Filipih je pisal apostol Pavel o Timoteju: »Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve ... Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija.« — Fil. 2:20 do 22.
30. Kako naj mislijo starši o vzgoji otrok, tudi če so vrednost Biblije spoznali šele pred kratkim?
30 Nedvomno je potrebnega mnogo časa in truda, če hočemo vzgojiti otroke tako, kakor zahteva Biblija. Ampak, mar uporabljeni čas in trud ni tega vreden? Ali niso starši nagrajeni, ko vidijo, da so jim otroci v čast? Tudi če so starši v preteklosti delali napake, ker niso spoznali vrednosti Biblije, lahko še popravijo škodo, ki je nastala zaradi pomanjkljivega vodstva in vzgoje. Če pričnejo starši uporabljati biblijska temeljna načela, lahko dosežejo celo srca starejših otrok, ko vidijo, da so starši zainteresirani za njihovo blaginjo.
31. Kaj mora storiti nekdo, ki želi živeti po Bibliji, in kakšno korist ima od tega?
31 Človek ima dejansko trajno korist, če živi po Bibliji. Da bi lahko tako živeli, moramo vedeti, kaj ona govori, in se potruditi, da nas v vsem, kar delamo, vodi duh njenega nauka. To se ne more zgoditi čez noč, potrebno je stalno preučevanje Božje besede in goreča želja, slediti njenemu modremu nasvetu. To vodi do resnične sreče in varnosti, do zadovoljstva in miru. Tako je, kakor je izraženo v biblijski knjigi Pregovorov: »Blagor človeku, ki doseza modrost in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast. Pota njena so miline pota in vse steze njene mir. Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« — Preg. 3:13—18.