Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w77 1. 6. str. 168–169
  • Pilat — namestnik, ki je sodil Gospodu

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Pilat — namestnik, ki je sodil Gospodu
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1977
  • Podnaslovi
  • OBSODBA JEZUSA
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1977
w77 1. 6. str. 168–169

Pilat — namestnik, ki je sodil Gospodu

»NA njem ne vidim nobene krivice.« Tako se je glasila sodba, ki jo je izrekel Poncij Pilat o Jezusu (Jan. 18:38; 19:4, 6). Končno je Pilat popustil zahtevam velike množice Jezusovih rojakov in ga obsodil na smrt na kolu. Kakšen človek je bil Pilat?

Že ime »Poncij Pilat« nam nekaj pove o njegovem poreklu. Verjetno je obstajala neka povezava s C. Poncijem Telesimusom, znanim generalom Samnitov iz gorate pokrajine Južne Italije. Priimek »Pilat« bi lahko, če je izpeljan od latinskega pilum (kopje), pokazoval na to, da je Pilat potekal od kakšnega vojaka. Če pa pride beseda »Pilat« od latinske pileus, je lahko Pilat osvobojeni suženj ali potomec takšnega sužnja, in sicer zato, ker je pileus pokrivalo, ki so ga običajno nosili bivši sužnji, ki pa so dobili svobodo.

Pilata je leta 26 n. št. postavil cesar Tiberij za namestnika v Judeji. Kot namestnik je imel Pilat popolno oblast nad provinco in tudi pooblastilo, da izreka smrtne kazni. Njegov sedež je bil v Cezareji, približno šestinosemdeset kilometrov severozahodno od Jeruzalema. Rimske čete so bile v glavnem tam nastanjene, toda med židovskimi prazniki se je Pilat običajno zadrževal z okrepljeno četo v Jeruzalemu.

Čas službovanja Pilata kot namestnika je bil značilen po mnogih težavah. Razlog za to je bil v glavnem ta, da je ranil religiozne občutke svojih podložnikov.

Nekoč je Pilat dovolil rimskim vojščakom, da so pod okriljem noči prinesli vojna znamenja s podobo cesarja v Jeruzalem in jih tam postavili. Ko so Židje to odkrili, se je podala velika delegacija v Cezarejo in zahtevala, da se te podobe odstrani. Čeprav so bili ponovno zavrnjeni, so Židje vztrajali v svoji zahtevi. Končno je Pilat hotel prosilce prestrašiti in jim je grozil s smrtjo. Ko so pa Židje pokazali, da so celo pripravljeni umreti, jim je Pilat ugodil (Židovske starožitnosti, knjiga 18, 3. pogl., 1. odst.).

Ob neki priložnosti je Pilat vzel tempeljski denar za gradnjo vodovoda, po katerem naj bi pritekala voda več kot štirideset kilometrov daleč v Jeruzalem. Ob Pilatovem obisku v Jeruzalemu je desettisoče Židov protestiralo proti njemu. Nekateri so ga zasuli z očitki in ga silno ozmerjali. Ko niso poslušali njegove zapovedi, naj se razidejo, je poslal med nje preoblečene vojake, ki so jih na njegov znak napadli; mnogo Židov je bilo pobitih, nekateri pa so se ranjeni razbežali.

Morda se je zgodilo v zvezi s tem dogodkom, da je Pilat ‚zmešal kri Galilejcev ž njih daritvami‘, o čemer poroča Luk. 13:1. Ker so bili Galilejci podložniki Heroda Antipe, je lahko ta dogodek prispeval k sovražnosti, ki je obstajala med Pilatom in Herodom vse do zasliševanja Jezusa (Luk. 23:6—12).

OBSODBA JEZUSA

Bilo je v zgodnjih jutranjih urah 14. nizana leta 33 n. št., ko so vodje Židov pripeljali Jezusa pred Pilata, da mu sodi. Ker bi se Židje ceremonialno oskrunjali, če bi vstopili v hišo pogana, je prišel Pilat ven k njim in se zanimal, kakšno obtožbo imajo proti Jezusu. Ko jih je slišal, jim je pojasnil, naj ga sami sodijo. Ko so ga opozorili na to, da je postal Jezus kriv prestopka, ki v njihovih očeh zasluži smrt — obsodbo, za katero niso imeli pooblastila, da jo izvršijo — je Pilat vzel Jezusa s seboj v svojo palačo, da bi ga zaslišal (Jan. 18:28—37). Ko se je vrnil k tožnikom je rekel Pilat: »Jaz ne vidim nobene krivice na njem« (Jan. 18:38). S tem židovski vodje niso bili zadovoljni in so ga še naprej obtoževali. Ko je Pilat izvedel, da poteka Jezus iz Galileje, je sklenil, poslati ga k Herodu Antipi. S to gesto je bilo prekinjeno sovraštvo, ki je bilo med Herodom in Pilatom. Herod ni mogel obtožbe proti Jezusu potrditi, zato ga je poslal, razočaran, da Jezus ni hotel narediti čudeža, nazaj k Pilatu (Luk. 23:5—12).

Pilat je ponovno sklical Jezusove tožnike in se je še naprej trudil, da mu ne bi bilo treba nedolžnega človeka obsoditi na smrt. Na osnovi običaja, da se je na praznik Pashe izpustilo enega jetnika, je hotel Jezusa izpustiti. Množica pa je, izpodbujena od religioznih vodij, zahtevala izpustitev Barabe, tatu, morilca in upornika. Pilatovi poizkusi, da Jezusa izpusti, so povzročili samo to, da je množica še glasneje zahtevala njegovo usmrtitev na kolu (Mat. 27:15—23; Luk. 23:13—23).

Namesto da bi se držal tega, kar je spoznal za pravilno, je Pilat popustil množici in se je hotel rešiti odgovornosti tako, da si je umil roke, kot da bi se hotel očistiti krivde za kri (Mat. 27:24—26). Žena ga je pred tem opozorila, ‚naj nima ničesar opraviti s tem pravičnim‘, ker je zaradi njega v sanjah (ki jih je očitno povzročil Bog) veliko trpela. Toda Pilat tega opozorila ni upošteval (Mat. 27:19).

Zatem je dal Pilat Jezusa bičati. Ponovno je opozoril, da smatra Jezusa za nedolžnega, in da bi morda zbudil sočutje zanj, ga je dal obleči v kraljevska oblačila ter ga s trnovo krono na glavi postavil pred množico. Na Pilatov vzklik: »Glejte, človek!« je množica spet zahtevala, da se Jezusa usmrti na kolu, proti Pilatu pa so podali obtožbe obrekovanja. Ko je množica pojasnila, da se je Jezus sam postavil za Božjega Sina, je zgrabil Pilata praznoveren strah. Zato je Jezusa še naprej zasliševal. Njegov zadnji poizkus, da Jezusa izpusti, je množica prekinila z opozorilom, da ga lahko obtožijo kot nasprotnika cesarja. Nato je Pilat sedel na sodni stol in vzkliknil množici: »Glej, kralj vaš!« Množica pa je še huje vpila, naj ga pribijejo na kol. Tako je Pilat izročil Božjega Sina, da ga pribijejo na kol (Jan. 19:1—16).

Dejstvo je, da je Pilat napravil veliko napako. Vedel je, da je bil Jezus popolnoma nedolžen, in je spregledal tudi slaba nagnjenja njegovih tožnikov (Mat. 27:18). Kljub temu je Pilat raje obsodil na smrt nedolžnega človeka, kot pa vzel nase tveganje, da bi bil ogrožen njegov položaj zaradi neugodnih poročil o nadaljnjih nemirih v njegovi provinci.

Kljub temu pa Pilat ni dolgo obdržal svoj položaj. Samo nekaj let zatem ga je odpustil iz službe njegov neposredni predpostavljeni, rimski uradnik Vitellij, in mu zapovedal, naj se javi Tiberiju, kjer se mora zagovarjati zaradi pomora več Samarijanov. Medtem ko je bil Pilat na poti v Rim, je (leta 37 n. št.) Tiberij umrl. Ni znano, kaj se je zgodilo s Pilatom. Po izročilih naj bi bil naredil samomor. Glas, ki si ga je Pilat pridobil, res malo govori v njegov prid.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli