Šolati svojo vest, da bi bolje reagirala
»In dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu« (1. Petr. 3:16).
1. Kaj smo se zadnja leta naučili o vesti?
ZADNJA leta smo dobili boljše razumevanje o biblijsko šolani vesti in o tem, kaj je in kako deluje. Spoznali smo, da to ni samo potek razmišljanja, temveč notranji moralni občutek, ki priča za ali proti našemu mišljenju in ravnanju. Naša vest odseva moralno naravo, ki jo imamo, ker smo bili v moralnem pogledu ustvarjeni po podobi našega Boga Jehove (1. Mojz. 1:26, 27). Vest nastane iz sodelovanja uma, ki ima v sebi razum, in srca, ki ima v sebi moralni občutek.
2. a) Zakaj lahko Biblija prispeva k temu, da se poboljša naša vest? b) Kaj naj si postavimo za cilj, če želimo imeti dobro vest, in kako lahko ta cilj dosežemo?
2 S preučevanjem Božje besede lahko srce in razum pravilno hranimo, ker Biblija pospešuje visoko moralno raven. Biblija ima edinstveno moč, da spodbuja ljudi k dobremu, ker nas seznanja z osebnostjo Stvarnika, Jehove, ki naj bi jo odsevali. Kdor želi imeti dobro vest, naj si postavi za cilj razviti do Boga prisrčen, oseben odnos in ohrani pri tem v mislih cilj svetosti in večnega življenja. K temu nas spodbuja krščanski apostol Peter z besedami: »Marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet‘« (1. Petr. 1:15, 16; 3. Moj. 11:44). Nekdo, ki razvije takšen sveti odnos, bo nagrajen z resničnim mirom in srečo.
3. V kakšnem odnosu je srce z vestjo in zakaj lahko premišljevanje srca izda, kakšen človek smo?
3 V zvezi s to visoko moralno zavestjo odgovornosti, vestjo, igra vlogo srce. Zato govori Biblija tudi o nujnosti, da imamo »čisto srce« (Ps. 51:10; 73:1; Mat. 5:8). S tem je mišljeno srce, ki je gnano zgolj od nagibov in želje služiti izključno Jehovi in posvečevati njegovo sveto ime. Premišljevanje srca ima velik vpliv na vest, bodisi da je ta vpliv dober ali slab. Če zato preiščemo svojo vest in način, kako reagira, lahko ocenjujemo tudi želje in namere srca. Tako bomo ugotovili, če imamo dobro ali slabo srce. Tudi če se pričenjamo zavedati svojih moralnih dolžnosti, bomo izvedeli, kako delujeta naše srce in razum, ter ugotovili, kakšen človek smo v notranjosti, kakršne nas vidi Bog (1. Sam. 16:7).
4. Zakaj naj bi vedeli, kaj je v našem srcu?
4 Če želimo svojo vest pravilno šolati, moramo vedeti, kaj je v našem srcu. To je lahko zelo poučno, ker je Jezus Kristus rekel: »Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine. To je, kar oskrunja človeka« (Mat. 15:18—20). Iz srca pa ne prihajajo samo hudobne misli, ki nas oskrunijo, temveč tudi kreposti, ki nas čistijo. Jezus je namreč tudi rekel: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca« (Luk. 6:45). Če hočemo, da bi naša vest bolje reagirala, moramo svoje srce; poznati in razumeti.
5. Kaj lahko pokaže preiskava vesti?
5 Preiskava našega srca lahko pokaže, če opravljamo našo službo Božjo in našo službo ljudem iz višjih nagibov kakor samo iz poslušnosti do izrecnih zakonov. Z drugimi besedami, pokazala bo, če živimo moralno čisto življenje samo zato, ker zahtevajo to od nas določeni zakoni, ali pa, ker imamo resno željo ugajati Bogu, in ker na osnovi našega odnosa do njega vedno bolje spoznavamo, kaj mu ugaja (Rimlj. 12:2). Takšno preiskovanje nas bo sililo, da se vprašamo: Ali bi tudi tedaj živeli moralno čisto življenje, če ne bi bilo biblijske zapovedi, ki govori, da se moramo moralno lepo obnašati?
6. Kje je izvor moralnosti in kako je Jezus Kristus to pokazal?
6 Moralnost je sestavni del Božje osebnosti. Brez dvoma je moralno obnašanje koristno, ker prispeva k resničnemu miru in sreči. Jezus je učil, da ima moralnost svoj izvor pri Bogu, ker je rekel: »Slišali ste, da je rečeno: ‚Ljubi bližnjega svojega‘ in sovraži sovražnika svojega. A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim. Kajti če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li tega tudi cestninarji? In če pozdravljate samo brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi pogani tako? Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški« (Mat. 5:43—48). Kdor želi imeti vest, ki dobro deluje, si mora v prvi vrsti vzeti za zgled Jehovo, nebeškega Očeta. Jezus je zato rekel: »Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.«
7. a) Kaj je najboljše ogledalo vesti? b) Zakaj smo moralno zadolženi odsevati to, kar vemo o Bogu?
7 Jezus, ki se mu je mojstrsko posrečilo povišati občutljivost vesti, je dal razumeti, da je Božja ljubezen, ki odseva v vsakodnevnem ravnanju, najboljše ogledalo dobre vesti. Vse dolžnosti, ki jih izpolnjuje človek, naj bi bile dejanja ljubezni. »Izpolnitev postave je torej ljubezen« (Rimlj. 13:10). Moralnosti se ne da izsiliti. Odvisna je od proste volje in ljubezni. Tako je zato, ker »je Bog ljubezen« (1. Jan. 4:8). In ker kristjani niso več pod obširnim zakonom, temveč pod ‚kraljevsko postavo ljubezni‘, smo danes dolžni odsevati vse, kar vemo o Jehovi — o njegovi osebnosti, njegovih merilih in namenih (Jak. 2:8). Ljubezen naj nas navede, da ne uporabljamo svojega povečanega razumevanja o kakovosti in delovanju vesti, le da bi izboljšali lastno vest, temveč tudi, da bi drugim pomagali to storiti. Če želimo imeti v vseh težavnejših in nevarnejših časih varnega vodnika, ki nam pomaga ostati v Božji milosti, moramo imeti občutljivo in dobro delujočo vest.
ZAKAJ SPOZNANJE SAMO NE ZADOSTUJE
8. Zakaj povečano biblijsko znanje samo ne zadostuje za izboljšanje?
8 Kako pa lahko izboljšamo našo vest? Spoznanje o Jehovini osebnosti, njegovih merilih in namenih samo še ni dovolj. Povečano biblijsko znanje kot tako ne bo prispevalo k boljšemu delovanju naše vesti, čeprav bi imelo velik vpliv na srce in razum. Psalmist je pisal: »Postava Jehovina je popolna, oživlja dušo! pričevanje Jehovino zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi Jehovine so prave, razveseljujejo srce; povelje Jehovino čisto, razsvetljuje oči. ... Služabnik tvoj prejema tudi opomine po njih; kdor jih hrani, plačilo ima veliko« (Ps. 19:7—11). Toda kljub vsemu dobremu, ki ga povzroča Božja beseda za nas, ne smemo pozabiti, da vest ni samo potek razmišljanja, temveč odseva moralni nivo vsega človeka. Vest naj nam torej ne samo reče, kakšni ljudje naj bi bili. Razodevati mora, kaj dejansko smo.
9. Kaj pokaže, da moramo svojo vest v prvi vrsti uravnavati po Jehovini osebnosti?
9 Iz tehtnega razloga povezuje Biblija dobro vest z vero in ljubeznijo in ne samo s spoznanjem. V 1. Timoteju 1:5 beremo: »Namen zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca in dobre vesti in nehinavske vere.« Vidimo torej, da gredo vera, ljubezen in dobra vest z roko v roki. Kdor zavrže eno od tega, zavrže tudi drugo dvoje. Kdor zavrže vest, bo doživel brodolom vere. In kdor pravi, da ljubezen ni potrebna, zanika glavno Božjo lastnost, ker Bog je ljubezen. Zato mora biti dobro delujoča vest naravnana po Jehovini osebnosti, ki jo spoznamo iz njegove besede in iz njegovega postopanja s svojimi služabniki.
10. Kako pokaže Pavel, da je ljubezen lastnost, ki vse prekaša?
10 Savel iz Tarza, ki je bil pozneje znan kot apostol Pavel, je moral spoznati to dejstvo že v mladosti. Dobro je poznal Mojzesov zakon in bil je šolan v židovski šoli ter poučen v njenih metodah. Toda ko je postal kristjan, je prišel do zaključka: »Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale. In ko bi imel proroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem« (1. Kor. 13:1, 2). Iz teh Pavlovih besed se vidi, da zbiranje dejstev ali povečano spoznanje o biblijskih postavah in načelih ne zadostuje za večjo učinkovitost vesti. Lahko bi se zgodilo, da bi bila naša glava polna znanja, ki pa se ne bi dotaknilo srca.
11. Pojasni, zakaj s samim spoznanjem ali z videzom vesti ne moremo brezpogojno izboljšati svoje vesti.
11 S tem v zvezi lahko nastane resna nevarnost. Lahko bi se zgodilo, da bi bile zunanje stvari bolj cenjene kakor prava duhovnost. Gonilna moč za formalno postopanje je lahko — ni pa nujno — odkritosrčni duh. Sebično razmišljanje lahko nekoga navede na to, da živi po zunanjem videzu v religioznem pogledu prijetno življenje. Celo dejanja, ki pričajo o ljubezni in samozatajevanju, zlahka postanejo gola formalnost in so brez vrednosti, če se jih opravlja brez pravilnih nagibov. Nekdo lahko postane samodopadljiv in si domišlja, da ima dobro krščansko vest, ker živi po določenih pravilih in določilih. Toda življenje in celo oboževanje lahko postane stvar navade, shematičen potek dogodkov, ki ga nekdo ravnodušno doživlja. Izpolnitev nepomembnih dolžnosti se zlahka smatra za važnejše od velikih dolžnosti. Na to je Jezus opozoril farizeje, ko je rekel: »Hinavci! da dajete desetino od mete in kopra in kumina, opuščate pa važnejše stvari: sodbo, usmiljenje in vero« (Mat. 23:23). Izpolnjevanje malih dolžnosti lahko uspava vest, tako da opravičuje neprijaznosti. Male geste lahko nekomu služijo za opravičilo, če pozablja opravljati važnejše stvari, namreč ravnati pravično in razumevajoče.
12. Kaj mora povzročiti spoznanje o Jehovi, če hočemo, da nam koristi?
12 Iz tega razloga mora povečano spoznanje o Jehovi povzročiti več kot samo obogatitev razuma. S spoznanjem napolnjen razum mora sodelovati z moralno občutljivim srcem. Prispevati mora k temu, da ti kot oseba razviješ željo, da se ravnaš po merilih in namenih neke druge osebe, namreč Jehove Boga, čigar osebnost naj bi posnemali.
VEDNO BOLJ SE RAVNATI PO JEHOVINI OSEBNOSTI
13. a) Zakaj moramo preučevati Biblijo, če želimo izboljšati svojo vest? b) Kaj naj bi povzročilo na nas biblijsko spoznanje?
13 Kako pa se lahko človek, ki živi na Zemlji, vedno bolj ravna po Jehovi, ki je v nebesih? To je mogoče na naslednji način: V Bibliji se Bog razodeva ljudem. V njej odkriva svojo osebnost, svoja merila in namene. Da bi izboljšali svojo vest, moramo zato preučevati Biblijo. Z biblijskim študijem pridobljeno spoznanje naj bi tvorilo osnovo za tesen odnos z Avtorjem Biblije, Jehovo. Tako naj bi bili z njegovim mišljenjem in osebnostjo prav tako seznanjeni, kakor postanemo zaupni z rednim druženjem z nekim prijateljem. Ker je Bog v vesolju najmodrejša in najbolj ljubeča osebnost, naj bi to, kar se od njega naučimo, stalno vplivalo na naš razum in srce (Kol. 1:9, 10; Iza. 54:13).
14. Pojasni, kako lahko iz biblijskega študija pridobljeno spoznanje prispeva k temu, da oblikujemo našo vest v dobro. Navedi primere.
14 Iz poročila o ustvarjanju na primer izvemo, kako ljubeče je Jehova poskrbel za človeštvo in to celo še po nastopu greha. To naj bi nas v srcu spodbudilo, da ljubimo svojega Stvarnika (1. Moj. 1:29, 30; 8:22). Pozneje dobimo vpogled v Božjo vsemogočnost, ki je prišla do izraza s tem, da je Abrahamu dal sina po čudežu. Abraham je bil na osnovi svojega prijateljstva z Jehovo prepričan o tem, da Bog lahko celo mrtve obudi v življenje (Hebr. 11:17—19). Zatirani Izraelci, ki so bili osvobojeni iz egipčanskega suženjstva, so videli v njem »Tistega, ki dela čudeže« (2. Mojz. 15:11). Jozua je videl v Jehovi Boga, ki drži svojo besedo in svoje obljube, tako da je lahko rekel izraelskemu ljudstvu: »Izginila (ni) ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, Bog vaš« (Jozua 23:14). Ko je bil apostol Peter poslan k poganu Korneliju, je spoznal, da »Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten; kdor se ga boji in dela pravično« (Dej. ap. 10:34, 35). Jezus Kristus je molil: »Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in si to razodel nedoraslim; da, Oče, ker tako je bila volja tvoja« (Mat. 11:25, 26). Kako lepo nam vendar razodeva Biblija Jehovino osebnost in njegovo veličastvo! Njena navdihnjena vest naj bi ganila naše srce in našo vest poživila in oblikovala.
15. Kaj moramo narediti, če hočemo svojo vest šolati tako, da dobimo močan občutek odgovornosti?
15 Pri našem biblijskem študiju se trudimo razviti smisel za Božjo ljubezen in pravičnost in to lastnost globoko vsaditi v srce, tako da prav tako postane naš sestavni del kakor hrana in pijača. Poizkusimo razviti tako občutljiv občutek dolžnosti, da se bomo stalno zavedali tega, kaj je prav in kaj je napačno. Da, še več, šolajmo svojo vest, da bomo občutili močan občutek odgovornosti do popolnega Zakonodajalca in Sodnika (Iza. 33:22). Medtem ko pridobivamo spoznanje o Bogu, se trudimo, da ga posnemamo na vsakem področju življenja.
16. Kako se lahko spoznanje o Bogu uporablja v vsakdanjem življenju?
16 Učimo se na primer, da je Bog pripravljen odpuščati. Smo to pripravljeni tudi mi? Bog nikakor ne zatira ali vara. Delamo tako tudi mi? Bog je dobrotljiv do vdov, starcev in tujcev — smo takšni tudi mi? Bog je v vsakem pogledu zvest in pravičen. Ali se v vsakdanjem življenju trudimo biti takšni kakor on? To lahko storimo. Kdor ima šolano vest, bo zadovoljen šele tedaj, ko bo razvil osebnost, ki v vsakem pogledu odseva Božjo podobo.
17. a) Kaj naj bi poizkusili doseči s preučevanjem Biblije? b) Zakaj religiozni vodje židov niso dojeli smisla celotne postave?
17 Pri preučevanju Biblije se tudi trudimo dojeti duh in bistvo resnice, ne samo črko ali zunanji okvir. Religiozni voditelji Židov prvega stoletja so imeli izčrpno spoznanje, toda niso dojeli smisla celotne postave. Niso priznali Jezusa, ki je bil utelešena resnica (Jan. 14:6). Kako pogosto so videli slamico v očesu svojega brata, ne pa bruna v lastnih očeh! (Mat. 7:1—5). Če si Jezusovi učenci pred jedjo niso umili rok, so se farizeji razburjali. Toda sploh nič jim ni bilo zato, da so s svojimi izročili prestopali Božje zapovedi (Mat. 15:1—20). Ob neki drugi priložnosti so videli, da so Jezusovi učenci, ki so bili lačni, na sabat trgali klasje in jedli zrna. To jih je zelo razjezilo, nič napačnega pa se jim ni zdelo snovati umor, zato so se ‚posvetovali zoper Jezusa, kako bi ga pogubili‘ (Mat. 12:1—14). Ti licemerji niso imeli niti najmanj slabe vesti, ko so dali Judi denar iz tempeljske zakladnice, da jim izda Jezusa, toda ko je storil sramotno dejanje, niso bili pripravljeni vzeti denarja nazaj. Verjetno so imeli denar sedaj za nečistega. (Primerjaj 5. Mojz. 23:18.) Ali pa so kot morilci lahko imeli čisto vest?
DOSEČI KRISTUSOV UM
18., 19. a) Zakaj naj bi se trudili doseči »Kristusov um«? b) Katero visoko moralno merilo je dal Jezus človeštvu?
18 Ker je Jezus Kristus vedno odseval popolno Jehovino osebnost, se z vsemi močmi potrudimo doseči »um Kristusov« (1. Kor. 2:16). To pomeni, da si moramo prisvojiti Kristusovo mišljenje, ker če to naredimo, bomo imeli v vsakem pogledu enako osebnost kakor Jezus in se ne bomo samo z nevoljo ravnali po njegovem zgledu. Zgledni odnos, ki je obstajal med Jezusom in njegovim nebeškim Očetom, pride do izraza v naslednjih Jezusovih besedah: »Resnično, resnično vam pravim: Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče, karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako« (Jan. 5:19, 20). Celo Jezusovo življenje je odsevalo Božjo dobroto. Tako je kakor je Jezus rekel Filipu: »Kdor je mene videl, je videl Očeta« (Jan. 14:9). Kot kristjani posnemajmo Jezusov zgled (1. Petr. 2:21; glej tudi Psalm 40:8).
19 Kako dober zgled je dal Jezus v moralnem pogledu! Peter, ki je hodil z njim, je rekel: »On ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih; on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temveč ves se je prepustil tistemu, ki sodi pravično; on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti« (1. Petr. 2:22—24, NS). Jezusov zgled ima očiščujočo moč in ima dobre posledice. Točno ga posnemaj.
20. a) Kako nas lahko bolj občutljiva vest ščiti? b) Kako lahko končno dobimo takšno vest po Pavlovih besedah?
20 Medtem ko vse bolje spoznavamo Božjo resnico, ki je razodeta po Jezusu kot osebi in poglavarju krščanske skupščine, naj bi ugotovili, da se stalno izboljšujejo nagnjenja našega razuma in srca. To bo prispevalo k temu, da bo naša vest vse boljše reagirala. Če naša vest dobro deluje, ne bomo imeli slabe vesti kakor posvetni ljudje, katerih razum je otemnjen in srce neobčutljivo. Pavel je poudaril v listu Efežanom 4:17—24, kjer je rečeno: »To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti razuma svojega, otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca, ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.« Toda upoštevaj, kar pravi Pavel tedaj: »Vi pa se niste tako naučili Kristusa, ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu: da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare, a da se obnavljate v duhu uma svojega, in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.« Vse naše življenje mora biti na novo oblikovano po moči, ki žene naš razum, in to je mogoče, če dobimo »Kristusov um«.
21. Kaj bo moral kristjan še naprej delati, da bi še bolje posnemal podobo tistega, ki ga jo ustvaril?
21 Čim bolj preučujemo Biblijo, tem bolje bomo spoznali Jehovino osebnost, kakor je prišla do izraza v Kristusovem življenju. Na ta način bomo vedno bolj sposobni postopati po podobi našega Stvarnika. Pavel nas je spodbudil, naj to delamo, ko je rekel: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni, in živite v ljubezni« (Efež. 5:1, 2).
22. Kakšen dober in času primeren nasvet daje nam vsem Peter?
22 Kot »posnemalci Boga« bomo kot posebno Jehovino ljudstvo vedno tesneje združeni. V tem mračnem svetu nas bodo jasno spoznali kot nosilce luči. Zato nas Peter opozarja: »Dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas (nemoralni svet) obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu« (1. Petr. 3:16). S čisto in dobro vestjo bodo Jehovini služabniki goreče oznanjevali dobro vest o Kraljestvu, medtem ko potrpežljivo čakajo na razodetje Gospoda Jezusa Kristusa na začetku velikega dne Jehovinega maščevanja.