Kaj pomeni pregovor:

Štiri stvari za razmišljanje

K ‚Besedam Agurja, Jakejevega sina, preroškemu govoru‘ pripada tudi naslednji izrek: »Troje mi je prečudno, in četvero ne umejem: pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu« (Preg. 30:18, 19).

Orel je sicer velik in težak ptič, toda s silno lahkoto se dvigne v velike višine in za seboj ne pusti nobene vidne sledi, po kateri bi lahko sledili njegovemu letu ali rekli, da je letel mimo. Kača, ki se premika po pesku ali v travi tudi ne pušča sledi. Če se dvigne, čeprav nima nog, na vrh neke skale, prav tako ne pusti nobene sledi. Tudi za ladjo na morju čez nekaj časa ni več videti vodnega razpora, in ničesar ne pokaže, da je peljala mimo.

Vse te stvari so primerjane s »potjo moža k dekletu«. Izrek se očitno nanaša na spolni odnos, posebno na skrivnega. Moški in ženska, ki ju žene naravna zahteva, lahko imata nedovoljeni spolni odnos in opravičujeta svoje dejanje z zmotnimi in varljivimi razmišljanji. Ko dosežeta določeno točko, gresta naprej, ne da bi upoštevala posledice. Za njuno dejanje ni nobenih vidnih dokazov. Seveda bi poznejša nosečnost ali zdravniška preiskava pokazala, da je dekle imelo spolne odnose. Toda drugače lahko dejanje pred ljudmi skrivata ali tajita. Samo Bog, vsemogočni, vidi in pozna dejanja ter sodi, in on lahko povzroči, da se to odkrije, če sta ti dve osebi člana krščanske skupščine.

Stvari, ki se nikoli ne nasitijo

V Pregovorih 27:20 se nas opozarja z naslednjimi besedami: »Šeol in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.«

Podobne misli so še podrobneje omenjene v Preg. 30:15, 16, kjer piše: »Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj! Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.«

Pisec pregovorov govori neposredno pred tem (Preg. 30:14), o tistih, ki ‚požrejo uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi‘. Takšni ljudje so podobni pijavkam, ki sesajo kri in se, ko se polnijo s krvjo, raztezajo. Takšni ljudje zahtevajo vedno več denarja in več moči. Podobno je grob vedno odprt za nadaljnje mrtve. Neplodna maternica takorekoč ‚kliče‘ za otroke. Rahela je rekla Jakobu: »Daj mi otrok, če ne, umrem« (1. Mojz. 30:1). Zemlja, ki jo pesti suša, vsrka dež in kmalu zatem izgleda, kot da sploh ni deževalo. Ko ogenj uniči, kar smo vrgli vanj, sežejo njegovi plameni naprej po drugem gorljivem materialu, in tako dolgo bo gorel, dokler se ga hrani.

Vse te primerjave so, kot izgleda, služile za ponazoritev nenasitnosti, pohlepa, to je dejstva, da lakomni ljudje niso nikoli zadovoljni ali nikoli ne najdejo miru, temveč jih njihova sebična zahteva stalno draži in uničujejo vse, kar jim je na poti.