Pastirji črede pod enim gospodom
1. Kdo je »dobri Pastir« in v kakšnem odnosu je z »ovcami«?
KO je bil Gospod Jezus Kristus na Zemlji, se je dal spoznati za »dobrega Pastirja«. Njegove »ovce« so slišale njegov glas in mu sledile. Rekel je, da daje svojo dušo za njihovo dobro (Jan. 10:1-5). Zato je naslednike Jezusa Kristusa, ki so sestavljali skupščino, on sam označil za ovce črede. V Lukežu 12:32 je Jezus govoril o »mali čredi«, ki ji bo dano Kraljestvo, in v Janezu 10:16 omenja še »druge ovce«, ki bodo prav tako slišale njegov glas in postale del njegove črede. On sam, Jezus Kristus, bo njihov Pastir.
2. Zakaj morajo podpastirji ravnati s čredo kot z nečim dragocenim?
2 Krščanski pisci Biblije so pozneje tudi uporabljali podobne izraze, ko so se obračali h krščanskim nadzornikom, ki so imeli nalogo služiti kot pastirji pod Gospodom Jezusom Kristusom. Nadzornikom v Efezu je rekel Pavel: »Pazite torej nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti duh postavil za nadzornike, da pasete skupščino Božjo, ki si jo je pridobil s krvjo lastnega Sina« (Dej. ap. 20:28, NS). Tukaj je poudaril Pavel potrebo, da so ti pastirji priznali, da je pripadala skupščina Bogu in da je bila odkupljena s krvjo njegovega lastnega Sina, ki jo je Bog smatral za silno dragoceno. Ti pastirji so morali pri ravnanju s čredo misliti na to, da je v očeh Boga in Kristusa, ki jima pripada, nekaj posebno dragocenega.
3. a) Kaj se je v prvem stoletju pričakovalo od vsakega člana črede? b) Kako se je v skupščini pospeševala enotnost?
3 Ko je dal Pavel ta nasvet, se člani krščanske skupščine niso nahajali na enem samem kraju ali v enem samem mestu, temveč jih je bilo najti v skupščinah, ki so bile v mnogih mestih Rimskega cesarstva. Čeprav so živeli v mnogih krajih, so bili vendarle samo ena čreda pod enim Pastirjem, Jezusom Kristusom, in od vsakega člana črede se je pričakovalo, da bo z drugimi živel v enotnosti. To je bilo v soglasju z molitvijo, ki jo je Jezus izgovoril pred svojo smrtjo: »Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene; da bodo vsi eno; kakor si ti, Oče, v skupnosti z menoj in jaz v skupnosti s teboj, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal« (Jan. 17:20, 21, NS). Tisti, ki so v prvem stoletju dobili nalogo služiti skupščinam, naj bi ,se trudili pospeševati enotnost. To naj bi delali, tako da bi usmerjali pozornost na imenovanega Poglavarja skupščine, Jezusa Kristusa in vse spodbujali, naj ga posnemajo, tako da se trdno držijo resnice in izkazujejo pristno ljubezen. V zvezi s tem je rečeno v listu Efežanom 4:15, 16: »Da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus; iz katerega vse telo združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.« Čeprav je bilo treba opraviti razna dela, so bili torej vsi, ki so sodelovali, resnično eno samo telo, sestavljeno iz mnogih udov, vsi pa so bili podložni Poglavarju, Jezusu Kristusu.
4. a) Kaj je Jezus Petru izrecno pojasnil? b) Na kaj je Peter spomnil starešine?
4 Peter je bil eden od tistih, ki so pod vodstvom glavnega Pastirja Jezusa Kristusa delovali kot pastirji. Po svojem vstajenju je Jezus Petru izrecno rekel, kakor lahko beremo v Janezu 21:15-17, naj svojo ljubezen do Kristusa dokaže s pasenjem »ovčic«. Mnogo let pozneje je pisal Peter sokristjanom, ki so bili v krščanski skupščini prav tako na položaju starešin. Po 1. Petrovem 5:1-4 je pisal: »Starešine med vami torej opominjam jaz, sostarešina in priča trpljenja Kristusovega in tudi deležnik slave, ki se ima razodeti: Pasite čredo Božjo, ki je v vašem varstvu, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, tudi ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, ampak polni gorečnosti, tudi ne kakor gospodovalci tistih, ki so Božja dediščina, temveč tako, da ste zgledi čredi. In ko se prikaže višji Pastir, prejmete nevenljivi venec slave.« S tem je starešine, pastirje pod Kristusom Jezusom, spomnil na to, da pripada čreda Bogu, da morajo skrbeti zanjo in da naj jim bo kot starešinam zelo pri srcu.
5. a) Kaj se razume pod krščanskim nadzorom? b) Kako je Jezus to poudaril?
5 Krščanski pastir je nadzornik, toda s tem izrazom ne gre razumeti tega, kar razume svet na splošno pod izrazom nadzornik. V krščanski skupščini nihče ne vlada nad tistimi, ki so Božja dediščina. S položajem starešine nihče ne postane nekaj boljšega. To se je Peter zelo dobro naučil od Kristusa Jezusa, ko je Jezus praznoval zadnjo večerjo s svojimi apostoli. V Lukežu 22:24-27 se poročilo o tem glasi: »Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega. On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki. Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik. Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.« Učenci niso imeli prav, ko so se tako prepirali, pa vendar jih je Jezus ljubeče pokaral.
6., 7. a) V koliko je bil Jezus izreden zgled bodočim pastirjem? b) Katero lastnost je tudi Peter poudaril? c) Zakaj služi ta lastnost skupščini v dobro?
6 Višji Pastir je bil za te bodoče pastirje izreden zgled. Janezovo poročilo o Jezusovi večerji z učenci vsebuje primer za to: »In pri večerji ... vstane Jezus ... in sleče oblačilo in vzame prt ter se opaše. Potem vlije vode v medenico in začne umivati učencem noge in otirati s prtom, ki je bil ž njim opasan« (Jan. 13:2-5). Jezus je bil dober učitelj, zato jim je z naslednjimi besedami pojasnil, zakaj jim je umil noge: »Veste li, kaj sem vam storil? Vi me zovete: Učenik in Gospod, in prav pravite; kajti to tudi sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem jaz vam storil« (Jan. 13:12-15).
7 Na Petra je zgled, ki ga je dal Kristus Jezus, naredil globok vtis in spoznal je, da mora pastir s čredo ponižno postopati in biti vedno pripravljen, da ji služi. Zato je pisal: » ... ne kakor gospodovalci tistih, ki so Božja dediščina, temveč tako, da ste zgledi čredi.« Takšna ponižnost je lastnost, ki jo je Jezus Kristus hotel videti pri tistih, ki pasejo Božjo čredo. Zato je rekel Peter dalje: »Enako mlajši, pokorite se starejšim; vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem« (1. Petr. 5:5, 6). Ponižnost ima svoje prednosti. Če smo ponižni, se je drugim veliko lažje obrniti na nas z raznimi problemi in takšen duh druži vso skupščino v ljubezni. Kdor služi v ljubezni in ponižnosti, ne bo nikoli postopal tiransko ali samovoljno ali pa se obnašal kot gospodar nad Božjo dediščino. Pravi pastir se trudi, da postane zgled čredi.
8. a) Katera misel je osnova grški besedi epískopos? b) Zakaj se na krščanske nadzornike prej nanaša ta beseda kakor grška beseda kýrios?
8 Beseda »nadzornik«, ki je prevod grške besede epískopos označuje nekoga, ki je pastir ali nad nečim bedi. V besedi epískopos je vsebovana osnovna misel — skrb, ki ščiti. Krščanski nadzornik je torej človek, ki je zaskrbljen za Božjo čredo in ki Božjo čredo tako varuje, kakor bi pastir varoval dobesedne ovce. Kot nadzornik se nima pravice obnašati kot gospodar nad Božjo čredo. Beseda »gospodovalec« je prevod grške besede kýrios in označuje nekoga, ki ima nad drugimi moč in oblast, kakor na primer gospodar neke hiše ali družinski poglavar. Ta beseda se prevaja tudi z »zapovedovalec« in »posedovalec«. Sužnjeposestnik pripada tej kategoriji, toda danes je le malo sužnjeposestnikov, in izraz kýrios ali »gospodovalec« bi bil danes pimeren za delodajalce ali šefe. Starešine pa naj ne gledajo na svoj odnos do bratov tako kot na odnos med delodajalci in delojemalci. Starešine so pastirji, in pastirji vodijo svoje ovce na dobro pašo in k dobrim studencem, ščitijo jih in se trudijo zdraviti njihove rane ali bolezni. V krščanski skupščini spodbujajo pastirji svoje brate h Gospodovem delu, tako da kot sodelavci z njimi sodelujejo in priznavajo, da imamo mi vsi enega in istega Gospodarja in Zapovedovalca, pod katerim služimo in kateremu moramo polagati račune.
9., 10. a) Kako je dal Peter dober zgled za ponižnost? b) Katera lastnost pravih pastirjev, ki je v krivih religijah ni najti, prispeva k enotnosti in kako je Jezus to poudaril?
9 Peter je v tem pogledu dal dober zgled; ni se povzdigoval nad drugimi. Ko je naslovil svoje besede na starešine, je rekel o sebi, kakor beremo v 1. Petrovem 5:1: »... jaz, sostarešina.« To se popolnoma razlikuje od gledišča, kakršnega ima marsikatera religiozna skupnost sveta o Petru, ki mu pripisujejo določen primat ali ga želijo povišati na položaj papeža. To ne odgovarja zgledu, ki ga je dal Peter.
10 Nobenega dvoma ni, da se je Peter točno spomnil besed, ki jih je izgovoril Jezus, zatem ko je pokaral pismarje in farizeje, ki so sami sebe poviševali. Po Matevžu 23:8-12 je Jezus rekel: »Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. ... Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus. A kdor je največji med vami, bodi vam služabnik. Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Pastirji, ki služijo pod Jezusom Kristusom, lahko s svojo krščansko ponižnostjo mnogo prispevajo k enotnosti črede in Jehova bo dodal svoj blagoslov.
11. Kakšen dober zgled sta dala Pavel in Barnaba nadzornikom našega časa?
11 Nekoč sta se Pavel in Barnaba kot potujoča nadzornika znašla pred problemom: nekateri možje so učili, da je obreza pogoj za rešitev. Iz Dejanj apostolov 15:2 se vidi, da se Pavel in Barnaba nista strinjala s takšnim naukom, temveč sta dokazovala nasprotno. Kljub temu sta zaradi enotnosti vse organizacije predložila vprašanje vodilnemu telesu, apostolom in starešinam v Jeruzalemu. Zatem ko so zadevo temeljito obravnavali in je vodilno telo sprejelo odločitev, so potujoči nadzorniki, kakor je bil Pavel, iz vsega srca sprejeli ta sklep in posredovali skupščinam važni duhovni pouk. V Dejanjih apostolov 16:4, 5 se poroča: »Ko so pa hodili po mestih, so izročali bratom naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu, naj se po njih ravnajo. Tako so se skupščine utrjevale v veri in njih število se je množilo vsak dan.« To je prispevalo k temu, da je bila okrepljena enotnost vse črede v postopanju in mišljenju in očitno je Jehovi to ugajalo, ker je dal skupščinam uspeh in rast. Pavel in Barnaba sta bila zaradi svojega spoštovanja odločitev Vodilnega telesa krščanske skupščine nadzornikom današnjega časa dober zgled.
12. a) Komu je Pavel vedno dajal čast? b) Kakšen odnos je imel Pavel do nadzornikov v skupščini?
12 Pavel je sicer sodeloval pri širjenju resnice in videl je, kako se je delo širilo, toda na zgleden način je dajal Jehovi čast in usmerjal je pozornost od sebe in drugih Božjih služabnikov, ko je rekel, da »ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne, kateri zaliva, temveč ki daje rasti, Bog« (1. Kor. 3:7). Iz njegovega pisma, naslovljenega Korinčanom izvemo, da je bilo nadzornike skupščine v Korintu potrebno spomniti na določene zahteve Božjega zakona, ker niso skrbeli za to, da bi ga držali. V petem poglavju beremo, da so sicer poročali o nekem primeru nečistovanja v skupščini, niso pa ničesar ukrenili. Nič ne beremo, da bi Pavel zaradi te zamude imel vse starešine za neprimerne, ali da bi jih hotel razrešiti njihovega položaja. Namesto tega jih je napotil na to, naj se ne družijo več s človekom, ki je sicer trdil, da je brat, toda je kršil Božje zakone, in zapovedal jim je, naj odstranijo hudobnega iz svoje sredine. Pavel je bil potrpežljiv in jim je dal priložnost, da se kot pastirji popravijo. To pa ni pomenilo, da nadzornik ali pomočnik nikoli ne bi mogel izgubiti svoje službene prednosti. Če bi postal nezvest ali pa ne bi bil več brez oponosa, ne bi bil več primeren za službo na takšnem položaju.
SLUŽBA, KI ZDRUŽUJE
13. Kako naj misli nadzornik o odgovornosti?
13 Nadzornik nosi težko odgovornost, toda to je vesela odgovornost, čudovita prednost! Če gleda tako, mu postane breme lažje. Pomislimo na to, da je rekel »dobri Pastir«: »Jarem moj je sladek in breme moje je lahko« (Mat. 11:30). Tako je Jezus gledal na svoje breme. Njegovi podpastirji, ki so z njim v enem jarmu, ker izvajajo Jehovino voljo po njegovem zgledu, naj bi prav tako mislili o tem. Veliko je odvisno od tega, da najvažnejše zares damo na prvo mesto (Mat. 6:33).
14. V čem je bilo Jezusovo veliko delo in za kaj je šolal svoje učence?
14 Oglejmo si Jezusov primer še podrobneje. V čem je bilo njegovo veliko delo na Zemlji? Ko so Janeza Krstnika zaprli, je šel Jezus v Galilejo in je tam pričel s svojo službo. »Odtlej je jel Jezus propovedovati in praviti: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo« (Mat. 4:17). Jezusovo najvažnejše delo je bilo oznanjevanje Kraljestva. Svoje učence je šolal v glavnem za to (Luk. 8:1; 9:1, 2; 10:1, 8, 9). Proti koncu njegove zemeljske službe je rekel Pilatu: »Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico« (Jan. 18:37). Mar naj si podpastirji, ki so z Jezusom v enem jarmu, postavijo manjši cilj?
15., 16. a) Za kateri problem nadzornikov naj bi vsi imeli razumevanje? b) Kakšni so lahko blagoslovi, če nadzorniki uravnovešeno zadoščajo svojim odgovornostim oznanjevalcev, pastirjev in učiteljev?
15 Mnogi nadzorniki pa imajo v zvezi s tem probleme in to je tudi razumljivo. Veliko časa porabijo za to, da zadovoljujejo svojim družinskim dolžnostim in pastirskemu obiskovanju, tako da jim je težko najti priložnost, da bi prednjačili v delovanju od hiše do hiše in na drugih področjih oznanjevalske službe. Ali pa bi lahko kljub temu vzpostavili razumno ravnotežje med evangeliziranjem, pastirskim delovanjem in poučevanjem? (Efež. 4:11) Nadzornik, ki planira, da redno sodeluje s službeno skupino v oznanjevanju dobre vesti, lahko s tem povezuje še druge dejavnosti. Pogosto bo lahko svojo družino vzel s seboj v službo in njej kakor tudi drugim v skupini dajal praktične nasvete. Vedno je veselje veliko, če vsa družina redno sodeluje v oznanjevanju, to pa lahko spodbudi še druge in jim dela veselje.
16 Kako pa je s pastirskim obiskovanjem? Ko se nadzornik vrne iz službe, lahko naredi kratek obisk pri nekem bratu ali neki družini in brez dvoma bo izgrajujoče, če pripoveduje svoje doživljaje, ki jih je pravkar imel v službi. Nekateri nadzorniki so opravljali kratke obiske tudi na svoji poti iz posvetne zaposlitve. Če so takšni obiski dobro planirani, ne bo izgubil veliko časa, namenjenega za oznanjevanje. Nadzorniki lahko rečejo danes kakor nekoč apostol Pavel: »Kajti če oznanjam evangelij, nimam nič hvale, ker to mi je neizogibna dolžnost; da, gorje mi, če evangelija ne oznanjam«! (1. Kor. 9:16) Kako osvežujoče je vendar za kristjana, če vedno goreče oznanjuje dobro vest, in kako zelo ceni čreda dobri zgled nadzornikov v tem pogledu!
17. Kako je Jezus opravljal svojo službo?
17 Vsi, ki služijo kot »oznanjevalci, pastirji in učitelji«, se lahko veliko naučijo pri načinu, kako je Jezus opravljal svojo službo. Oznanjeval je Kraljestvo, kjerkoli je lahko našel ljudi. Danes delamo to v glavnem od hiše do hiše. Toda upoštevaj, kako je Jezus svoje javno oznanjevanje povezal s privatnim poučevanjem svojih učencev. Ob neki priliki je stopil Jezus v barko in je govoril veliki množici, ki se je zbrala na obali. »In govori jim v prilikah mnogo.« Ko je povedal priliko o sejalcu, so ga vprašali njegovi učenci, zakaj vedno govori v prilikah. Nato jim je privatno odgovoril na njihovo vprašanje. Potem je spet »govoril množicam v prilikah«. Pozneje je »šel domov«, in njegovi učenci so zopet prišli k njemu. Njim je pomagal ‚razumeti smisel vseh teh stvari‘ (Mat. 13:1-3, 10, 11, 34-36, 51).
18. Kakšen je lahko učinek, če nadzorniki usmerijo svojo službo na oznanjevanje?
18 Jezusova služba je bila torej usmerjena na oznanjevanje. Nadzorniki našega časa naj bi temu zgledu sledili. Če gredo z neko skupino v službo oznanjevanja, lahko spremljajo razne člane skupine. S tem je lahko Skupina zelo opogumljena. Medtem ko sodelujejo s posamezniki, jim lahko pojasnijo, kako naj bi reagirali na različne situacije na vratih, in lahko jim pokažejo, kako se lahko premaga določene težave. Tedaj se pojavijo tudi priložnosti posebno na koncu službe, da se pogovorijo o vprašanjih, ki jih imajo morda posamezniki. Medtem ko nadzorniki pospešujejo navdušenje skupine za oznanjevanje, lahko istočasno delujejo kot pastirji in učitelji.
19. Kakšen izreden zgled je dal Jezus kot »dobri Pastir«?
19 V Janezu 10:3, 4 beremo o »dobrem Pastirju«: »Svoje ovce kliče po imenu in jih vodi na pašo ... gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo glas njegov.« Ravno tako lahko podpastirji danes spodbudijo člane črede, če prednjačijo v službi oznanjevanja, ljubeče upoštevajo potrebe posameznikov v skupini in se odkritosrčno trudijo izgrajevati vsakogar, tako da lahko vsi izboljšajo svoje sposobnosti v oznanjevanju in poučevanju dobre vesti. Jezus sam je dal v tem pogledu najboljši zgled (Ps. 40:9).
20. a) V katerem primeru naj čreda ne kritizira nadzornikov? b) Kako lahko člani črede zvesto podpirajo ljubeče delo nadzornikov?
20 Včasih lahko problemi odvzamejo nadzornikom precejšen del časa, in teh problemov se ne sme zanemariti. Nihče naj ne bi kritiziral nadzornikov, če jih ti problemi včasih ovirajo pri tem, da bi prednjačili v službi oznanjevanja. Vsi člani črede cenijo ljubeče delo nadzornikov. Vedo, da se nadzorniki trudijo vzpostaviti pravilno ravnotežje med oznanjevanjem, pastirskim delovanjem in poučevanjem. In zelo se veselijo, če nadzorniki, v kolikor jim okoliščine dovoljujejo, stalno sodelujejo z njimi v oznanjevanju. Večkrat lahko pomočniki in drugi v skupščini olajšajo nadzornikom breme, če se zavzamejo za določena dela ali dolžnosti, za katera ni potrebno, da jih brezpogojno opravljajo nadzorniki. Sluge pomočniki in drugi pomočniki, ki z nadzorniki zvesto sodelujejo in jim pomagajo, kjerkoli se le da, so za skupščino velik blagoslov (Ps. 149:1).
21. Kakšne bodo posledice, če vsi v svoji službi združeno »govorijo resnico«?
21 Medtem ko se nadzorniki, sluge pomočniki in vsi drugi v skupščini goreče »držijo (govorijo, NS) resnice« bodisi v službi za Kraljestvo kakor tudi med seboj, in medtem ko vsa skupščina v vsakem pogledu sodeluje, da pospešuje delo oznanjevanja in pridobivanja učencev, ‚rastejo vsi v vsem do njega, ki je glava, Kristus‘ (Efež. 4:15).