Ali zares poznaš Boga?

»Zategadelj tudi to trpim, toda ni me sram; vem namreč, komu sem veroval, in preverjen sem, da je zmožen hraniti, kar sem mu izročil, za tisti dan.« — 2. Tim. 1:12.

1. Kakšno stanje med Izraelci nas navede, da se vprašamo, ali zares poznamo Boga?

POZNAŠ BOGA? »Gotovo,« boš morda rekel, »le kdo ga ne pozna?« Če površno gledaš, res izgleda, da vsak človek pozna Boga. Toda pred 2700 leti je rekel prerok po imenu Ozea nekaj, kar bi nas moralo navesti k razmišljanju in vprašanju: »Ali Boga zares poznam?« Ozea je živel v Izraelu ob času, ko je bilo to ljudstvo z Jehovo Bogom v posebnem zaveznem odnosu. Brez dvoma je večina Izraelcev vedela, da Božje ime »Jehova« dobesedno pomeni »On povzroči, da nastane«. Brez dvoma pa so tudi vedeli, kakšno vlogo je imel Bog v zgodovini njihovega ljudstva in večina je tudi poznala njegove zakone. Čeprav so vse to vedeli o svojem stvarniku, jim je prerok Ozea vseeno moral reči: »Čujte besedo Jehovino, sinovi Izraelovi! kajti Jehova ima pravdo s prebivalci dežele, ker ni resnice in ni usmiljenja in ni spoznanja Božjega v deželi.« — Ozea 4:1; primerjaj Jan. 7:28.

2., 3. a) Kaj vse je potrebno, da bi nekoga dejansko poznali? b) Zakaj je važno Boga res poznati?

² Ti Izraelci Boga niso dejansko poznali. Da bi nekoga res poznali, moramo vedeti o njem več kot samo poznati njegovo ime in mogoče vedeti še kaj o njegovi preteklosti ali o njegovih simpatijah in antipatijah.

³ Koliko dejansko veš ti o Bogu? Ali bi bil pripravljen na osnovi tega, kar veš, dati svoje življenje na kocko? Moral bi biti pripravljen to storiti. Izraelski narod je bil zavržen zaradi nezadostnega spoznanja in Bog še vedno ni spremenil svojega mnenja o tistih, ki zavračajo pravo spoznanje o Bogu. Sedaj živimo neposredno pred tem, ‚ko bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga‘. — 2. Tes. 1:8; Jan. 17:3.

4. Kako se pokaže pomanjkljivo spoznanje o Bogu?

⁴ Nič težko ni ugotoviti, da večina ljudi danes spoznanje o Bogu prav tako zavrača kakor ga je zavračalo izraelsko ljudstvo v dneh Ozea. Zatem ko je Ozea javno pokaral obžalovanja vredno pomanjkanje spoznanja o Bogu, je opozoril na očitne posledice, ki jih to ima. Rekel je: »Kletje je tu samo in laž in umor in tatvina in prešeštvovanje; nasilstvo počenjajo in kri za kri prelivajo.« (Ozea 4:2) Da, postopki človeka dajejo spoznati, kako on pozna Boga. Krščanski biblijski pisec je dodal k temu: »In po tem vemo, da smo ga (Boga, ki je omenjen v 1. Jan. 1:5) spoznali, ako držimo zapovedi njegove. Kdor pravi: Spoznal sem ga, a ne drži zapovedi njegovih, je lažnik in v njem ni resnice.« (1. Jan. 2:3, 4) Poznati Boga pomeni zato mnogo več, kakor biti samo pobožni obiskovalec cerkve. Poslušati moramo Božjo voljo. Kje stojiš ti v tem pogledu?

5. Zakaj spoznanje krepi naše zaupanje do stvarnika?

⁵ Kdor Boga resnično pozna, vanj tudi popolnoma zaupa. Psalmist David je rekel: »In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, Jehova.« (Ps. 9:10) Ljudje, ki poznajo Božje »ime«, to se pravi, da poznajo njegove lastnosti in njegovo slavo, ne verjamejo nobenim lažem o nebeškem očetu. Kadar on stori ali reče nekaj, česar ne morejo takoj razumeti, mu zato ne pripisujejo nobenih slabih nagibov. Oni vedo, da ima za vse, kar stori, razlog, tudi če trenutno tega še ne razumejo. In kadar izgleda, da je malo počasen, tedaj je gotovo tudi to upravičeno. V prvem stoletju našega štetja so bili nekateri takšnega mnenja, zaradi česar je napisal apostol Peter naslednje: »Jehova ne odlaša glede obljube, kar imajo nekateri za počasnost; temveč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petr. 3:9, NS) Bog je danes prav tako potrpežljiv, le ljudje so enako nepotrpežljivi, kakor so bili takrat.

STAREŠINE, ALI RESNIČNO POZNATE BOGA?

6. Kako lahko starešine pokažejo, da mislijo o nepopolnosti enako kot Jehova?

⁶ Starešine ali nadzorniki lahko s svojim postopanjem z drugimi pokažejo, kako dobro poznajo Boga, in sicer, da jih obravnavajo tako, kakor bi to storil Bog. Pomislimo, na primer, na odnos starešin do njihovih bratov in sester. Ali gledajo nanje enako kakor Jehova? V Psalmu je napisano: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Ps. 130:3) Stvarniku torej ne gre za to, da išče napake, in tudi ni preveč kritičen. Kakšno je na splošno Jehovino stališče do ljudi, se vidi iz naslednjega Psalma: »Usmiljen in milostiv je Jehova, počasen v jezo in obilen v milosti. Ne huduje se vekomaj in večno ne drži jeze. Ne dela nam po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših. Temveč kakor so visoko nebesa nad zemljo, tako močna je milost njegova nad njimi, ki se ga boje. Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše. Kakor se oče usmili otrok, usmili se Jehova njih, ki se ga boje. Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Ps. 103:8—14) Ali kaže naše postopanje do bratov in sester, da resnično dobro poznamo Boga?

7., 8. V koliko je skupščini v korist, če starešine dobro poznajo čredo?

⁷ Če je tako, tedaj starešine ne morejo pustiti ob strani stanja črede. Dobro bi bilo, če bi kot duhovni pastirji zase uporabili naslednje besede: »Skrbno pregleduj stanove živine svoje, pazi na črede svoje!« (Preg. 27:23) Toda kako starešine uporabljajo tisto, kar vedo o čredi? Kakor Jehova vidijo tudi oni, kar je dobro v ljudeh, spoznavajo, kar drugi delajo dobrega, in trudijo se, izgrajevati čredo. Ali odgovarja to primeru Jehove in nasvetu, ki nam ga daje on v svoji besedi? »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da da milost poslušalcem. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« — Efež. 4:29, 32; Gal. 5:22, 23; Hebr. 10:24, 25; 1. Tesal. 5:14, 15.

⁸ Starešine tudi vedo, kdo je v skupščini potreben pomoči. Morda ima katera starejša priča težave, ki jo ovirajo v njeni službi Bogu. Morda je kdo potrt in potrebuje ohrabritev. Nekateri mogoče ne hodijo na sestanke ali pa so kako drugače popustili v svoji službi Bogu? Ali mora kdo sam prehoditi nevarno pot, da bi lahko obiskal sestanke ali šel v službo oznanjevanja? Ali bi lahko mladi drug drugemu pomagali v službi oznanjevanja ali pri pripravljanju govorov za teokratično službo usposabljanja? Ali se jim lahko zaupajo določene dolžnosti v zvezi s kraljevsko dvorano? Starešine pazijo na vse, kar bi lahko vplivalo na versko življenje bratov in sester in storijo vse, kar le morejo, da jim pomagajo. O teh stvareh se pogovorijo, kadar se sestanejo.

9. Ali so Izraelci sprejeli Jehovin nasvet v zvezi z njihovo prošnjo za kralja in kako je reagiral na njihovo stališče?

⁹ Kaj pa naredijo starešine, ko vidijo, da kakšen član skupščine ubere pot, ki bi lahko škodovala njegovi veri? Ali bi bil znak dobrote, če bi takšno stanje ne hoteli videti? Postopanje Jehove z Izraelci, ki so zahtevali človeškega kralja, pokaže, kako se naj postopa v takšnem primeru. Jehova jih je jasno in nedvoumno opozoril na posledice, ki jih bo imela zanje vladavina človeškega kralja, toda naredil jim je po njihovi volji. S svojo zahtevo so v resnici zavrgli Jehovo in čeprav so prezirali njegove nasvete, jim ni obrnil hrbta, temveč jih je še naprej opozarjal, vse dokler niso bili kot ljudstvo zavrženi. Ker starešine poznajo Boga, imajo tudi oni potrpljenje celo s tistimi, ki ne upoštevajo njegovega nasveta. — 1. Sam. 8:4—22.

10. Kakšno stališče naj bi imeli nadzorniki do nekoga, ki nasvetom ne sledi?

¹⁰ Vzemimo, da je neporočen član skupščine v tesnem prijateljstvu z nevernikom drugega spola. Starešine dajo prizadetemu odgovarjajoči biblijski nasvet. Pojasnijo mu, kako gleda Bog na takšno stvar, in mu povedo tudi, da je poroka z nevernikom omalovaževanje Jehovinega zakona. Tudi če prizadeti nasveta ne upošteva, se starešine še naprej trudijo pomagati mu, vse dokler je povezan s krščansko skupščino. Starešine naj ne bodo malodušni, če nekdo njihov nasvet ne upošteva, temveč naj mislijo na to, da je njihova naloga, ,opominjati v zdravem uku in prepričevati nasprotno govoreče‘ in da končno vsak nosi svoje breme. — Titu 1:9; Gal. 6:5.

11. Katero važno lastnost je treba upoštevati pri svetovanju, da bi se nasvet sprejel? Navedi primer.

¹¹ Glede nasvetov se moramo od Jehove nekaj važnega naučiti: biti moramo prijazni in taktični, toda odločni. Prepričati se moramo, ali se je nasvet pravilno razumelo. Lahko se, na primer, zgodi, da morajo svetovati nekemu zakonskemu paru. Morda se med seboj ne razumeta in se zato obrneta po pomoč k starešini. Prvo, kar lahko ta stori, pa je, da posluša, kaj bosta povedala drug proti drugemu, in sicer v prisotnosti drugega. Jehova Bog je Izraelskemu ljudstvu prisluhnil vedno, kadarkoli so ga prosili za pomoč. Starešina bo morda ugotovil, da oba govorita le o znakih problema, resničnega razloga pa sploh ne omenita. Pri tem gre lahko za njuno stališče do spolnega življenja. Morda smatra žena spolno življenje samo kot nujno zlo in se zato možu z nevoljo predaja. Lahko tudi, da mož ne upošteva razpoloženja svoje žene in v seksualnem pogledu od nje preveč zahteva.

12. Kako se lahko pomaga zakonskemu paru s primernim biblijskim nasvetom, da bi imeli zakonsko življenje uravnovešeno?

¹² Če jima starešina enostavno reče, naj molita k Jehovi, pa se bo vse uredilo, sta še naprej morda prav tako nemočna kakor prej. Morda sta že prej molila in jima zato Jehova daje nasvet iz svoje besede po pomoči ljubečih starešin. Starešina se tega zaveda; zato jima sedaj, ko se je problem osvetlil, da biblijski nasvet. Nedvoumno ju opozori na biblijske stavke, ki še posebej zadevajo njun problem. Najprej lahko morda pokaže, da želja po spolni združitvi ni nič nečistega in da to prispeva k sreči v zakonu. Seveda zahteva uravnovešeno spolno življenje obzirnost do partnerja in tudi samoobvladanje. Na te in podobne točke lahko opozori starešina, medtem ko preberejo skupaj odgovarjajoče tekste iz Pisma in o njih razpravljajo. — 1. Moj. 1:28; Preg. 5:15—19; 1. Kor. 7:3—5; 13:4, 5; Gal. 5:22, 23; 1. Petr. 3:7.

13. Ali naj postane starešina malodušen, če ne sledi prizadeti nasvetu, ki mu ga je dal na osnovi Biblije? Utemelji svoj odgovor.

¹³ Če bosta oba upoštevala biblijski nasvet, ki sta ga dobila glede na njuno spolno življenje ali glede kakšnih drugih problemov, ali ne, je prepuščeno njima. Starešina se vsekakor veseli, da jima je z Jehovino pomočjo lahko dal koristna navodila in tako dokazal, da Boga dejansko »pozna«. Popolnoma razumljivo je, da starešine ne bodo poizkušale nekomu reči, kaj mora storiti; kljub temu morajo pri svetovanju prizadetim temeljna načela razložiti jasno in jedrnato.

14. Katero Jehovino postopanje v zvezi s kraljem Ahabom pokaže, da je dobro, če prisluhnemo drugim?

¹⁴ Starešine lahko nadalje dokažejo, da resnično poznajo Boga s tem, da poslušajo gledišča drugih v skupščini. Jehova je sicer dorasel vsakršni situaciji in je vedno gospodar položaja, toda v zvezi z nezvestim izraelskim kraljem Ahabom je dal priložnost angelom, da povedo, kaj naj se s tem kraljem zgodi. Bog vesolja gotovo ni bil odvisen od nasveta svojih angelov, toda vseeno je prisluhnil njihovemu mnenju. V drugih primerih je Bog poslušal tudi ljudi. Starešine ne bi mogli lažje izvedeti, kako je v skupščini, kakor tako, da prisluhnejo in si zapomnijo izjave drugih. Starešina, ki posluša druge, postane boljši učitelj. — 1. Kralj. 22:19—22; 1. Moj. 18:22—33; Preg. 21:13.

VSI ČLANI SKUPŠČINE MORAJO POZNATI BOGA

15. Zakaj kristjani ne dovolijo, da se pojavijo dvomi, in kako se lahko borijo proti njim?

¹⁵ Konec sodobnega sestava stvari se očitno bolj in bolj približuje in vsi, ki želijo preživeti, morajo poznati Boga. Če še ne poznamo dobro njegovega načina postopanja, se lahko zgodi, da dvomimo, kakor se je to že zgodilo nekaterim Bogu predanim, krščenim kristjanom. Običajno ne pričnejo dvomiti o biblijskih osnovnih resnicah kakor so (1) Jehovina suverenost, (2) kraljestvo in (3) odkupnina. Nasprotno, stvar, ki nas vznemirja, je lahko nepomembna, naš odnos pa nas lahko navede, da postavimo svoje mnenje pred Božjo besedo in Jehovino organizacijo. Jezusov polbrat je opozarjal pred dvomi z besedami: »Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava. Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Jehove, mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!« (Jak. 1:6—8) Če vemo, kako je Bog včasih postopal s svojim ljudstvom in postopa z njim danes, ne bomo tako hitro začeli dvomiti.

16., 17. Ali je Bog uporabljal v preteklosti nepopolne može na vodilnih položajih v svoji organizaciji? Navedi primere.

¹⁶ Vsakdo, ki pozna Boga, ve, da je Bog uporabljal nepopolne može, da so ohranjali v ravnotežju organizacijo njegovega ljudstva. Eden teh mož je bil Mojzes, čigar nepopolnost je bila kriva, da ni smel v obljubljeno deželo. Kljub temu je Bog Mojzesa še naprej uporabljal. Ko je Mojzes ob kanaanski meji pred Izraelskim ljudstvom ponavljal in pojasnjeval Božji zakon, bi bili Izraelci lahko hitro rekli: »Le kaj nam boš ti govoril, Mojzes? Saj nisi vreden niti da bi šel v obljubljeno deželo!« Kako lahko je kritizirati človeka, namesto da bi se kaj naučili iz Božjega nasveta! — 4. Mojz. 20:2—12.

¹⁷ Enako je Bog pri osnovanju krščanske skupščine uporabil nepopolne ljudi. Pomislimo na apostola Petra. Tisti dan, ko je Jezus umrl, ga je trikrat zatajil. To je bila težka napaka. Toda kljub temu je Peter postal samo dvainpetdeset dni pozneje član maziljenega vodilnega telesa novo osnovane skupščine. Tisti Binkoštni dan je bil uporabljen celo kot govornik v imenu apostolov in je imel spodbuden govor. Peter je tistega dne dokazal, da kljub svoji nepopolnosti Boga dobro pozna in da je z njegovo besedo temeljito seznanjen, kar se vidi iz njegovih številnih opozoril glede Hebrejskih spisov. — Luk. 22:54—62; Dej. ap. 2:1—47.

18. Ali lahko kristjan zavrne nasvet starešin v skupščini z utemeljitvijo, da so nepopolni? Utemelji svoj odgovor.

¹⁸ Ravno tako je danes v krščanskih skupščinah. Na vodilnih položajih uporablja Bog nepopolne može, ki ga poznajo. Morda ti nek starešina iz skupščine svetuje glede tvojega stališča. Ali preziraš dober biblijski nasvet, ki ti ga je dal, in morda misliš: »Le kaj mi boš govoril? Saj tudi ti nisi popoln?« Ali pa dokazuješ, da »poznaš« Boga in veš, da poučuje, organizira in vodi svoje ljudstvo na zemlji po nepopolnih možeh? Če je Jehova zadovoljen s tem, da sodeluje z nepopolnimi ljudmi, s kakšno pravico tedaj mi kritiziramo to ureditev? Glavno za nas je, da nam biblijski nasvet, ki nam je dan, koristi.

19. Kako naj bi reagirali, kadar se nam kaj govori o bratu v veri?

¹⁹ Mogoče si o bratu slišal nekaj, kar ga postavlja v slabo luč. Ali to poslušaš z zadovoljstvom in temu brez nadaljnjega tudi verjameš? Morda je ta brat starešina v skupščini. Ali zato pričenjaš dvomiti ne samo v tega brata, ampak v vse starešinstvo? Nekdo ki pozna Jehovo, bo takšne dvome takoj odstranil. Vprašal se bo: »Ali poznam resnično stanje, ali pa je to samo govoričenje? Svojega brata ne smem soditi, ker pravi Pavel: ,Kdo si, da sodiš tujega hlapca? Lastnemu gospodarju stoji ali pade‘.« — Rim. 14:4.

20. Na kaj moramo misliti, da bi se s svojimi duhovnimi brati in sestrami bolje razumeli?

²⁰ Morda se zgodi, da kdaj nisi soglasen z obnavljanjem ali gradnjo nove kraljevske dvorane. Mogoče misliš, da bi ti izbral drugačen stil gradnje, drugačno talno oblogo ali drugo barvo zaves. Ali ne obstajajo razni stili gradnje, najrazličnejše talne obloge in velika izbira blaga za zavese? Ali bo vrsta notranje dekoracije vplivala na naš odnos do Jehove? Zakaj ne bi sledili nasvetu apostola Pavla: »Presojajte važnejše stvari; da bodete čisti in ne drugim v spotiko za dan Kristusov.«? (Fil. 1:10, NS) Ali naj ne bomo hvaležni Jehovi, da je poskrbel za može, ki prevzemajo vodstvo in skrbijo za to, da imamo prostor, v katerem se lahko shajamo k čistemu oboževanju?

21. Zakaj tisti, ki Boga res pozna, ne prične dvomiti, ko mora svoje razumevanje o neki biblijski resnici spremeniti?

²¹ Mogoče je v kakšni izdaji Stražnega stolpa bilo nekaj, kar ti ne razumeš ali s čimer je naše prejšnje razumevanje o neki stvari bilo popravljeno. Kako se obnašaš v takšnem primeru? Ali pustiš, da v tebi nastajajo dvomi? Ali izgubiš zaupanje in postaneš skeptičen? Vprašaj se: »Odkod je biblijsko spoznanje, ki ga že imam? Ali mi ni prav duhovna hrana iz Stražnih stolpov pomagala, da sem spremenil svoje življenje, našel zadovoljstvo in notranji mir?« Takšno stališče do Jehovinih priprav odgovarja stališču, ki so ga imeli učenci do Jezusa, ko so rekli: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.« — Jan. 6:68.

22. Zakaj nam bo koristilo točno spoznanje o Bogu v teh »zadnjih dneh«?

²² Danes se lahko za milijone ljudi reče: »Proglašajo, da poznajo Boga, v delih pa ga zatajujejo, ker so ostudni in nepokorni in za vsako dobro delo nesposobni.« (Titu 1:16) Negotovost, dvom in strah so simptomi generacije, ki ne pozna Boga. Nasprotno pa imajo kristjani enako stališče, kakor ga je imel apostol Pavel, ki je pisal: »Vem namreč, komu sem veroval in preverjen sem, da je zmožen hraniti, kar sem mu izročil, za tisti dan.« (2. Tim. 1:12) Vsi, ki Boga resnično poznajo, so v tem značilnem času polni upanja, stanovitni in brez strahu.

[Slika na strani 20]

Ali ti je tvoja cerkev dejansko pomagala spoznati Božjo voljo? Ali izvajaš Božja temeljna načela, ki so pojasnjena v Bibliji?