Naj nam ugajajo Jehovina pota
1. Kakšno ugodno delovanje ima Jehovina luč glede na slabosti tega sveta?
SVETLOBA nas navdaja z veseljem. Veseli smo, ko po temni noči zagledamo jutranjo zarjo. Tako je tudi z duhovno lučjo; tisti, ki hodijo po Jehovinih poteh, se razveseljujejo te luči in jo izžarevajo tudi drugim. (Efež. 5:8; 1. Tesal. 5:5) Ta luč razodeva nerodovitna dela teme in slabosti, — v temi tega sveta skrite zanke — naredi vidne, da bi se jih lahko vsi, ki želijo delati, kar je prav, izognili. — Efež. 5:13.
2. a) Kako vpliva luč na hudobne? b) Kaj pomenijo besede iz Joba 38:14?
2 Luč razgalja hudobne tako, da z zemlje ,otrese brezbožnike‘. (Job 38:12, 13) Na drugi strani kaže tistim, ki ne čakajo na temo, da bi delali skrite stvari, nekaj razveseljivega. Jehova govori o Zemlji, nad katero se jutranja zarja počasi razliva od vzhoda proti zahodu: »Kakor pečatna glina se premenjuje zemlja in vse na njej se kaže kakor v oblačilu.« (Job 38:14) Kakor je pečat v starem času, ki so ga povaljali v glini, dal jasen odtis, tako razkriva jutranja zarja stvari na Zemlji; nenadoma dobijo obliko, in vidimo jih v pisanih barvah, kakor lepo oblačilo. Na podoben način razodeva Jehova duhovno luč v slavno uresničitev svojih namenov v vseh njegovih posameznostih. V začetku lahko vidimo stvari, ki jih je Jehova obljubil, samo v njihovih obrisih, sčasoma pa vidimo, kako dobivajo obliko.
3. Kako je pred nekaj leti izgledala v skupščinah izpolnitev prerokbe o nenavadnem porastu števila pravih oboževalcev Boga?
3 Kdor že mnoga leta sodeluje na oznanjevanju kraljestva, ve, da so se biblijske obljube o naraščanju števila pravih oboževalcev Boga še pred razmeroma malo leti uresničevale samo v omejenem obsegu. Spraševali so se, kako se bodo v popolnosti izpolnile prerokbe iz Izaije 2:2—4, 56:6, 7, Hagaja 2:7, Zaharije 8:23 in druge. V večini skupščin je bilo potrebnih mnogo ur, da so našli enega človeka, ki se je zanimal za dobro vest, in nato je bilo treba z njim preučevati mnogo nadaljnjih ur, da, včasih celo nekaj let, preden je počasi zavzel stališče za resnico.
4., 5. Kako so se te prerokbe izpolnile od leta 1935?
4 Od leta 1935 pa je bila »veliki čredi« ljudi, ki so upali v raj, odprta pot, da se priključijo maziljenim, duhovnim Kristusovim »bratom« in oznanjajo dobro vest kot Bogu predani, krščeni Kristusovi učenci skupaj z njimi. Temeljita preiskava Svetega pisma je pokazala, da so ti ljudje, v Razodetju omenjena »velika množica«, ki ima upanje, da preživi uničenje sodobnega sestava stvari in večno živi na Zemlji. (Razod. 7:9—17) Tri leta pozneje, leta 1938 pa je po poročilih na vsej Zemlji oznanjevalo dobro vest šele 47 143 oseb. Kljub temu je izšlo v angleški Letni knjigi Jehovinih prič 1944 naslednje zanesljivo pojasnilo:
»Biblija pokaže, da bo iz vseh ljudstev, rodov in jezikov prišla še velika množica. Prerok Izaija je pojasnil v osmi vrsti šestdesetega poglavja: ,Kdo so oni, ki se zletavajo kakor gost oblak in kakor golobje k linam svojim‘? Ta prerokba pokazuje, da bo zbranih še mnogo delavnih prič za Kraljestvo, ki bodo prišle malo pred Harmagedonom, — toda še dovolj zgodaj, da dokažejo svojo čistost — v organizacijo Gospoda in se udeležile pospeševanja interesov Kraljestva. Po milosti Gospoda bo povsod dano pričevanje, kakor še nikoli ni bil slučaj.«
5 Danes lahko v posameznostih vidimo, kako se to izpolnjuje. V 208 deželah, v katerih se oznanja dobra vest, se je krstilo zadnji čas presenetljivo mnogo ljudi, ki so pristni učenci Božjega sina. Od leta 1948 se jih je krstilo več kot dva milijona. Kakor povzroči jutranja zarja, ki se počasi širi, vedno boljše razpoznavanje oblik in barv stvari, ki jih osvetljuje, tako je tudi izpolnitev Božjih obljub vsako leto jasnejša.
MOČ RESNICE
6. Kdo skrbi za to, da se te obljube izpolnjujejo, in kakšno je naše stališče do njega?
6 Jehova je svoje obljube izpolnil na čudovit način, a še nismo pri koncu. Komu torej ne bi ugajal tisti, po čigar potrpežljivosti bo rešeno toliko ljudi? (2. Petr. 3:15)
7. Kako lahko črpamo moč iz Prop. 11:6, četudi z našim trudom glede oznanjevanja dobre vesti dosegamo navidez le majhne uspehe?
7 Ali lahko uporabljaš za oznanjevanje dobre vesti Božje besede le malo časa? Ali naletiš pri svojem delovanju na ravnodušnost in dosežeš navidezno le male rezultate? Tudi tedaj imaš razlog za veselje. Zakaj? Jehovin prerok je rekel: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono in ako oboje hkratu zraste, tem bolje!« (Prop. 11:6) Tvoje delovanje je lahko bolj uspešno, kakor si misliš.
8. a) Kako se je izpolnil Prop. 11:6 v zvezi s sejanjem, ki ga opravljajo Jehovine priče? b) Kaj to dokazuje glede resnice, ki nam jo je dal Bog?
8 V mnogih primerih sestavlja osnovo »sejanje« besede o Kraljestvu od hiše do hiše tako pri osebah, ki so bile sprejemljive, kakor pri tistih, ki najprej niso bile sprejemljive. S tem delovanjem in tudi s priložnostnim pričevanjem Jehovinih prič, ki govorijo povsod, vseeno, če se pokaže zanimanje ali če naletijo na ravnodušnost ali celo na odpor — so bili drugi prav tako spodbujeni h govorjenju. (Fil. 1:15—18) Bog je povzročil, da je »seme« vzklilo. Mnogi, ki so poslušali ali celo brali Stražni stolp, so imeli v začetku le malo zanimanja ali pa sčasoma niso hoteli nič več slišati. Zatem pa so jih razmere spodbudile, da so resneje razmislili o svetovnem stanju. Na osnovi semena resnice, ki je bilo posejano v njihovo srce in njihov razum, so lahko spoznali, da so bili govori, ki so jih slišali od duhovnih in političnih voditeljev, zmotni in neresnični. Ko so jih nato Jehovine priče ponovno nagovorile, so imeli drugačno stališče. Nekateri so se celo sami od sebe povezali z Jehovinimi pričami in prosili za duhovno pomoč. Seme je vzklilo. To je dokaz za moč resnice. V resnici ona nikoli ni šla iz srca teh ljudi. V določenem trenutku in pod pravilnimi okoliščinami je pričela rasti in dajati sadove. Če si Jehovina priča, potem si tudi ti posejal nekaj tega semena.
9. Kako so mnogi ljudje spoznali dobro vest in njeno moč, ki jo ima na življenje nekega človeka?
9 Resnica sproži tudi »verižne reakcije«. Mnogi ljudje imajo danes sorodnike, prijatelje, delovne tovariše ali šolske tovariše, ki so Jehovine priče. Če priče govorijo z njimi, te že nekaj vedo o Božjem ljudstvu in njegovi vesti in zato so sposobnejši se pravilno odločiti. Toda ne samo resnica, o kateri govorijo Jehovine priče, temveč tudi očiščevalna moč, ki jo ona ima na življenje prič, je v mnogih ljudeh zbudila željo, da služijo Jehovi.
JEHOVINE LASTNOSTI — IZVOR VESELJA
10. Kako misli Jehova (in njegov sin) o svojih služabnikih?
10 Kaj misli Jehova o tem, kar delajo njegovi služabniki? Ali mu ugajajo? O svojih služabnikih pravi: »Jehova utrjuje stopinje vrlega moža in pot njegova mu je po volji.« (Ps. 37:23) Jezus Kristus, njegov sin, je izrazil veselje, ki ga imata on in njegov oče s tistimi, ki ju ljubijo, takole: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo in oče moj ga bo ljubil in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.« — Jan. 14:23.
11. Zakaj so Jehovine lastnosti v silnem nasprotju z lastnostmi ljudskih bogov, tudi krščanskih?
11 Kako zelo smo lahko veseli, da je Jehova Bog, ki ljubi svoje ljudstvo kakor oče ljubi svoje otroke, srečen Bog, ki ljubi čistost, lepoto in mir. V velikem nasprotju je z bogovi narodov (tudi krščanstva), ki so prikazani kot groteskne, strah zbujajoče, jezne in težko pomirljive pojave. V viziji apostola Janeza opisana zunanjost Jehove pa nasprotno pokazuje mir, sproščenost, dostojanstvo, uravnovešenost in mir. — Razod. 4:3.
12. V koliko postopa Bog do nas kakor pristen oče?
12 Razen tega je Jehova Bog, ki nam ni daleč, temveč blizu. (Dej. ap. 17:27; Ps. 119:151) Kot oče nas varuje po svojih angelih. (Ps. 34:7) Izraža nam enake občutke kakor oče do svojih otrok. Veseli se, če dokažemo, da smo mu lojalno predani. (Preg. 27:11) Boli ga v srcu in njegov duh je žalosten ali ranjen, če ga ne poslušamo. — 1. Moj. 6:6; Iza. 63:10; Efež. 4:30.
13. Ali ceni Jehova vero svojih služabnikov in kar zanj delamo? Navedi primere.
13 Jehova zelo ceni vero svojih služabnikov in tisto, kar iz poštenega srca zanj delajo. Tiste, ki ga ljubijo, nagradi bolj od vseh pričakovanj. Abraham je bil zaradi svoje vere od Boga izvoljen izmed vseh ljudi kot mož, po katerem bodo blagoslovljene vse družine Zemlje. (1. Moj. 12:1—3; Rim. 4:3) Čeprav je bila Rahaba iz Jerihe nečistnica, je verovala v pravega Boga, ko je slišala poročila o njegovih mogočnih delih in je svojo vero tudi dokazala. Svoje življenje je dala na kocko, ko je skrila oglednike Izraelcev, Jehovinega naroda. Zato je ostala živa. Pozneje je poročila predstojnika iz Judovega rodu in postala prednica Jezusa Kristusa. (Jozua 2. pogl.; 6:25; Mat. 1:5) Ker je bil Pinehas lojalen in je odstranjeval iz tabora Izraelcev nečistost in malikovalstvo, je Jehova sklenil z njim zavezo za duhovništvo. — 4. Moj. 25:10—13.
14. Kaj pokaže, da nam ni treba narediti nekaj velikega, da bi ugajali Bogu?
14 Ker Bog zelo ceni vero svojih služabnikov in vse, kar oni zanj delajo, in ljubeče pazi na njih, ni treba, da nujno storijo nekaj velikega, da bi mu ugajali. O vdovi, ki je vrgla v zakladnico templja samo dva vinarja, kar odgovarja približno četrtini centa, je rekel Jezus: »Ta uboga vdova (je) vrgla več nego vsi (bogati).« (Luk. 21:3) Ko je Marija, sestra Lazarja in Marte, mazilila Jezusa z dišečim oljem, je rekel: »Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.« (Mat. 26:6—13) Bog je skrbel za to, da so se te Jezusove besede uresničile, ker se o tem dejanju predanosti Bogu poroča v treh evangelijih. — Mar. 14:3—9.
15. Kaj moraš torej misliti, če kljub resnemu trudu v službi Bogu nisi veliko naredil ali če s svojim delovanjem nisi posebno veliko dosegel?
15 Kaj torej storiti, če imaš zaradi okoliščin samo malo časa za oznanjevanje dobre vesti, ali če ti še ni uspelo, nekomu z biblijskim študijem pomagati, da spozna resnico? Ali Jehova ne upošteva tvoj odkritosrčni trud ali ga je prezrl? Nikakor. On te ravno zato ljubi in lahko tudi povzroči, da to, kar si posejal, raste in da tvoja dela prinašajo sadove. Apostol Pavel je rekel: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo.« — 1. Kor. 3:6.
VESELI SE V JEHOVINI SLUŽBI
16. Zakaj Jehovina priča, ko vidi mnoge nove, ki sedaj prihajajo, ne more reči, da pri tem porastu ni imela nobenega deleža?
16 Ali lahko torej rečeš, da nimaš nobenega deleža, ko vidiš, kako prihajajo novi v dvorano in se krstijo? Tega ne moreš reči, v kolikor izvajaš Božjo voljo. Skupščina je celota, ki zastopa Boga in deluje kot celota, zato prispeva vsak svoj delež. S tvojo odkritosrčnostjo in prijaznostjo, — predvsem do obiskovalcev sestankov, — da, že samo s svojo prisotnostjo lahko mnogo prispevaš k temu, da gredo ti ljudje po poti življenja. O pomenu, ki ga Bog pripisuje vsakemu svojemu služabniku — bodisi velikemu ali malemu — je pisal apostol Pavel naslednje:
»Saj tudi telo ni eden ud, temveč mnogi. Ako reče noga: ,Ker nisem roka, nisem od telesa‘, ali zato ni od telesa? In ako reče uho: ,ker nisem oko, nisem od telesa‘, ni li zato od telesa? Ko bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? ko bi bilo celo sluh, kje bi bil voh? Tako pa je Bog postavil ude, slehernega izmed njih po telesu, kakor je hotel. In če trpi e d e n ud, ž njim trpe vsi udje; a če je en ud v slavi, se vesele ž njim vsi udje.« — 1. Kor. 12:14—18, 26.
17. Kakšno stališče moramo po Jehovini želji imeti do njegove službe?
17 Vsi, ki so ,okusili in videli, da je Jehova dober,‘ najdejo radost v različnih vejah Jehovine službe. (Ps. 34:8) To je za nje prostovoljna služba. (Ps. 110:3) Jehovo bi bolelo, če bi se kdo izmed njegovih služabnikov čutil prisiljenega delati njegovo voljo, ali če pri tem ne bi imel nobenega veselja, temveč bi bil nesrečen. Jezus je storil vse, kar je delal Jehovi, z veseljem. (Ps. 40:8; Hebr. 12:2) Ker Jehova, čudoviti Bog, želi, da smo mi kot njegovi služabniki srečni, ni treba, da živimo asketsko življenje ali da smo prekomerno resni ali da se odpovemo vsemu, kar nima nič skupnega z delom. Biblija nam svetuje: »Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal?« — Prop. 7:16.
18. Kako naj mislimo o drugih Jehovinih služabnikih in o primerjavi z njihovim delom ?
18 Našega dela tudi ne smemo primerjati z delom nekoga drugega ali poizkušati, da bi ga spodbudili, naj ravna po naši vesti. Apostol Pavel je pisal kristjanom v Galaciji, ki so se med seboj primerjali in se ravnali po nepotrebnih pravilih: »Kje je torej vaše tedanje blaženstvo?« Naprej je pisal: »Zakaj če kdo misli, da je kaj, a ni nič, slepi sam sebe. A svoje delo naj vsakdo izkuša in tedaj bo imel na samem sebi kaj hvaliti in ne na drugem.« — Gal. 4:9—15; 6:3, 4; 2. Kor. 10:12.
19. a) Katere Jehovine varnostne priprave mora kristjan ceniti in spoštovati? b) Kako vpliva razumno stališče na našo službo Bogu?
19 Vsaka Jehovina priča bi se naj seveda podredila Jehovini očetovski volji. (Hebr. 12:7—11) Sprejemati mora nasvete svojih sokristjanov, danih po Pismu, in tesno sodelovati s skupščino. (Gal. 6:1; Hebr. 13:17; Fil. 1:27) Pokazovati mora tudi samoobvladanje, da bi preprečila, da je ne obvladajo nepopolna človeška nagnjenja. (1. Kor. 9:26, 27; Preg. 6:9—11) Božji služabniki naj ne bodo nerazumni in naj ne utrujajo drug drugega. Morda si sklenil, da preživiš določen čas v službi oznanjevanja. Če pa se utrudiš, kaj meniš, ali ne bi bilo bolje, če prenehaš za nekaj minut, se odpočiješ in nato nadaljuješ, namesto da misliš, da moraš neprekinjeno nadaljevati? Mar ne moreš zatem Jehovi bolje služiti, ker si spočit in srečen in lahko jasneje misliš? Če si prezebel in izčrpan, mar misliš, da ne bi bilo bolje prenehati in kaj toplega popiti ter se pokrepčati, nato pa nadaljevati, kot da se neusmiljeno siliš in nadaljuješ, pri tem pa morda izgubljaš veselje in nimaš nobenega uspeha več? Jezus je delal neutrudno, iz vse duše, toda spoznal je tudi nujnost, da se včasih spočije. Kadar je to storil, ni imel slabe vesti. (Mar. 6:31, 32) Nadalje je rečeno »Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha« in gotovo bo ugodno vplivalo na ljudi, ki jim daješ pričevanje, če si srečen. — Preg. 15:13.
20. Kaj povzroči veselje v Jehovini službi?
20 Zato se veseli v službi Jehovi! Najdi radost v njej, naj ti ugaja! (Fil. 4:4) Jehova ne želi, da bi ti bilo oboževanje v breme. Če se te službe veseliš, te bo srce gnalo, da delaš še več. Veselje je nalezljivo in vesel duh se opazi v vsej skupščini. Novi vidijo to in prav tako spoznajo, da je veselje hoditi po Jehovini poti, in se priključijo njegovim služabnikom, da bi mu prav tako služili. — Zah. 8:23.